Povest Hlapec Jernej in njegova pravica je najbolj prevajano delo Ivana Cankarja. To priča o njegovi univerzalnosti. Verjetno pa je najbolj "priljubljeno" Cankarjevo delo tudi v slovenskem kontekstu. Kar priča o tem, da hlapci Jerneji žal niso preteklost.
Hlapec Jernej je spodbudil in še spodbuja tudi številne priredbe za gledališče, opero, zborovsko glasbo, radio, film, televizijo, v novejšem času tudi strip.
Razstavo, ki nosi naslov 40 let sem delal: Iz naših zbirk: Hlapec Jernej - od Cankarja do Skrbinška in Delaka, sta zasnovala Aldo Milohnić in Tea Rogelj in se osredotoča na najpomembnejši dramatizaciji te povesti. Prvo je pred dobrimi sto leti napisal vsestranski gledališki ustvarjalec Milan Skrbinšek, drugo pa avantgardist Ferdo Delak pred približno 90 leti.
Na ogled so izbrana gradiva iz zbirk Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja, kot so tipkopisi in knjižne izdaje dramatizacij, scenske skice, skice za projekcije, letaki, gledališki listi in fotografije uprizoritev, ki so pospremili številne postavitve Skrbinškovih in Delakovih priredb Hlapca Jerneja.
Nedavno je izšla tudi knjiga Alda Milohnića 40 let sem delal: dramatizacije in priredbe Cankarjevega Hlapca Jerneja, ki je nastala na podlagi avtorjeve temeljne raziskave dosedanjih priredb Hlapca Jerneja za gledališče, radio, film, televizijo in strip. Z razstavo so v Slovenskem gledališkem inštitutu lani zaznamovali 70-letnico ustanovitve. V UKM bo na ogled do 18. junija, ko se bo zaključil 58. Festival Borštnikovo srečanje.
