Petra Vidali
Poznavalci knjižnega trga ste že izračunali, da bo tudi letos izšlo manj knjig kot lani, in takšno zmanjševanje števila naslovov se dogaja že nekaj let. Je skrb zbujajoče?
"V zadnjih letih res izhaja manj knjig, kar pa ni posebna težava, ker smo bili v Sloveniji prej med največjimi knjižnimi proizvajalci na prebivalca in smo to še zmeraj. Bolj skrb zbujajoče je tisto, kar se kaže zadnji dve leti: da je od knjige vse bolj nemogoče preživeti. Za avtorje lahko to numerično prikažemo. Poglejmo največji uspešnici zadnjih let, kriminalki Pogodba in Jezero: obe sta se prodali v približno 4000 izvodih. Na zahodnem trgu dobi avtor običajno od knjige deset odstotkov maloprodajne cene, pri slovenski povprečni ceni knjige, 21 evrov, dobi pri takšni prodani nakladi 8400 evrov bruto. Če bi torej hotel zaslužiti povprečno slovensko bruto plačo, bi moral napisati bestseler vsakih pet mesecev, kar ne uspe nikomur na svetu. Kje pa so potem šele avtorji, ki ne prodajo toliko, in večina slovenskih avtorjev proda nekaj sto izvodov. Avtor na trgu očitno ne more preživeti.
Tudi tisti založniki, ki se pretvarjajo, da živijo od trga, v veliki meri živijo od javnih sredstev, ker dobivajo znatne prihodke iz splošnih knjižnic
Andrej Blatnik ima izkušnje z vseh področij, o katerih v intervjuju govori. Je pisatelj, urednik leposlovja pri Cankarjevi založbi in izredni profesor na oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Filozofske fakultete v Ljubljani. Letos je pri LUD Literatura izšla njegova esejistična knjiga Izdati in obstati, v kateri "premišlja spremenjene odnose v povečani proizvodnji in zmanjšani uporabi (zlasti leposlovnih) besedil". Naslanja se na podatke slovenskega in svetovnega knjižnega polja pa seveda tudi na osebne izkušnje avtorja.
