Na 10. Bienale so slovenski lutkovni ustvarjalci prijavili 53 predstav. Selektorica Nika Leskovšek si jih je ogledala celo malo več, 64, in to med majem 2017 in aprilom 2019. "Po skrbnem, dolgotrajnem in odgovornem premisleku - ki je moral upoštevati številne vidike, ki so kdaj presegali parcialno analizo posameznih uprizoritev in njeno širšo umestitev v kontekst slovenskega lutkarstva - sem se odločila, da v tekmovalni program izjemoma predlagam enajst predstav in ne deset, v spremljevalni program pa pet predstav," je povedala na včerajšnji predstavitvi programa.
Težave ...
Selektorica je iskala predstave, v katerih prihaja lutkovni medij do izraza v vsej svoji avtonomnosti, kjer je bil jasno razviden interes, tako zanimanje kot radovednost ustvarjalcev pri raziskovanju zmožnosti lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, kjer so z izvirnostjo in kreativnostjo izkoriščali vse potenciale lutkarstva, gledalcem pa odkrivali sveže načine njegovih prikaznih zmožnosti in uporabe. "Ko sem začela zares sistematično pregledovati celotno produkcijo, sem, podobno kot selektorji že leta pred mano, presenečeno ugotavljala, da težave z 'dramsko' režijo, ki ne upošteva v popolnosti lutkovnega medija, še vedno ostajajo. Ob prevladujočem prepričanju, da se beseda umika iz lutkovnega medija zaradi rabe novih tehnologij, sem bila presenečena, koliko se režija še vedno 'šlepa' na besedo, včasih odriva lutkovni medij na nivo ilustrativnega, se zanaša na privlačno vizualno podobo ali preprosto na veščino animatorjev. Videla sem tudi nekaj simpatično zaokroženih predstav narejenih v lutkarskem mediju, ne pa z mislijo nanj. Medtem je zanimanje za samo raziskovanje medija, odkrivanje novih svetov in približanje njegovih neizmernih zmožnosti gledalcu, ostajalo dostikrat neizkoriščeno. Kadar pa je do tega prišlo, so se pogosto pojavile težave z dramaturgijo. Med tema dvema poloma sem se gibala in takšen je vsaj bil prvi splošen vtis ob pregledovanju produkcije."
Kreativne in angažirane
A vendarle med drugim ugotavlja, da vse izbrane predstave v popolnosti izkoriščajo avtonomnost lutkovnega medija v najširšem pomenu besede, ga drzno raziskujejo, mu iščejo samosvoje, izjemno kreativne rešitve, včasih načrtno kršijo njegova pravila in provokativno zastavljajo vprašanje o sami naravi lutkarskega medija. Nekateri avtorji se ji zdijo v izjemnem ustvarjalnem zamahu, tudi za mlajše generacije se ni bati. Vse več je dodatnih dogodkov: domiselno oblikovani gledališki listi, pogovori o predstavah, spremna besedila. Veseli jo, da se predstave vse bolj angažirano izrekajo o poziciji sveta v danem trenutku. "O političnem stanju, sobivanju, odnosu do drugega, medsebojni toleranci, kolektivnem odnosu do družbenih stigem, bolezni in umiranja; ukvarjajo se tudi s prevpraševanjem tradicionalnih spolnih vlog, z reciklažo materialov, so ekološko ozaveščene ... Predstave aktivno posegajo tudi v ustaljene nacionalne stereotipe in boje za identitetne politike, ki najmlajšim ne kažejo poenostavljene podobe sveta in ne podcenjujejo svoje publike."
Festival, trajal bo do 14. septembra, organizirata pa ga Ustanova lutkovnih ustvarjalcev in LGM, v svoj program uvršča najboljše slovenske lutkovne predstave preteklih dveh sezon. Osrednji nacionalni festival predstavlja izbor iz produkcije slovenskega lutkovnega gledališča, možnost primerjave, strokovne izmenjave in druženja. V sklopu festivala bodo izvedli strokovni posvet Prostori lutkovnega raziskovanja, kjer se bodo ukvarjali z zagatami in izzivi kot potenciali novih lutkovnih poti, pripravili pogovore o predstavah in dve razstavi (Danijel Demšar in Monika Pocrnjić) in showcase, namenjen mednarodni strokovni javnosti.
Tekmovalni program
Bela kamela, avtorica: Nika Bezeljak. Režija: Nika Bezeljak. Likovna podoba: Enej Gala. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.
Besede iz hiše Karlstein, avtorica: Berta Bojetu - Boeta. Režija in likovna podoba: Silvan Omerzu. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Maribor, Umetnostna galerija Maribor, Umetniško društvo Konj.
Kako zorijo ježevci, avtor: Peter Svetina. Režija: Bojan Labovič. Likovna podoba: Damijan Stepančič. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.
Martin Krpan, avtor: Fran Levstik: divja lutkovna prigoda. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Špela Trobec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.
Nekje drugje, avtorji: Zala Dobovšek, Nina Šorak, Tin Grabnar, Asja Kahrimanović Babnik: animirana pripoved s kredno risbo. Režija: Tin Grabnar. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.
Nepozabek (Nezaboravak), avtorja: Peter Kus, Urša Adamič. Režija: Peter Kus, likovna podoba: Natan Esku. Koprodukcija: Zavod Kuskus, Dječje kazalište Branka Mihaljevića Osijek.
Posvetitev pomladi, Igor Stravinski: lutkovni balet. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana. Režija in koreografija: Matjaž Farič. Likovna podoba: Barbara Stupica.
Snežna kraljica, po motivih H. C. Andersena: zvočna pravljica. Režija: Tin Grabnar. Likovna podoba: Darka Erdelji. Glasba: Peter Kus. Produkcija: Lutkovno gledališče Maribor.
Škrt škrt kra čof!, avtorica: Kitty Crowther: lutkovna predstava. Režija: Ivana Djilas. Likovna podoba: Barbara Stupica. Glasba: Blaž Celarec. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.
Vražji triptih (Seansa Bulgakov): intermedialni omnibus. Režija: Matija Solce. Likovna podoba: Matija Solce, Tomaš Žižka. Produkcija: Lutkovno gledališče Ljubljana.
Misterij sove, avtor: Franz Pocci, Celia Houdart. Režija: Renaud Herbin. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Ljubljana in TJP – Centre Dramatique National D'Alsace, Strasbourg. Premiera: 17. 9. 2017.
Spremljevalni program
RAT, "glasbeno-gledališki psiho 'slap-stick'", Koprodukcija: KD Matita, Studio Damuza. Režija: Matija Solce. Likovna podoba: Matija Solce, Jiri N. Jelinek.
Džumbus, avtorja: Peter Kus, Nana Milčinski. Koprodukcija: Zavod Kuskus, Werk 89, Dunaj. Režija: Peter Kus. Likovna podoba: Dan Adlešič.
Ovbe, Kekec, ujma gre! avtorstvo in režija: Andrej Rozman Roza, Barbara Bulatović. Likovna podoba: Barbara Bulatović. Produkcija: Rozinteater.
O belem mucku, ki je bil čisto črn, avtor: Claude Aveline. Režija: Irena Rajh in Katja Povše. Likovna Podoba: Veronika Vesel Potočnik. Koprodukcija: Lutkovno gledališče Fru-fru, Hiša otrok in umetnosti.
Abežeda, avtor: Primož Čučnik, Petra Stare, Andrej Štular. Režija: Petra Stare. Likovna podoba: Andrej Štular. Produkcija: Lutkovno gledališče Nebo.