Melita Forstnerič Hajnšek
Letošnji, 53. mednarodni gledališki festival Bitef v Beogradu bo od 18. do 25. septembra posvečen problemu vsesplošnega razsula družbene skupnosti - pa tudi alternativam njene prenove. V svoji umetniški usmeritvi bo poskušal brisati meje med odrom in gledališčem, med izvajalci in publiko. Obe liniji letošnje edicije Bitefa utelešata dve težko pričakovani belgijski predstavi - Orest v Mosulu NTGenta (Stadstheater Gent), v režiji Mila Raua, in Povabljeni/Invited koreografa Seppa Baeyensa. Vrhunca je najavil na Bitefovi tiskovni konferenci v Flamskem inštitutu za kulturo v Bruslju njegov umetniški direktor Ivan Medenica. S predstavo Orest v Mosulu Mila Raua, enega najradikalnejših in najpomembnejših svetovnih režiserjev danes, bodo odprli letošnji Bitef 18. septembra, medtem ko bo Baeyensova predstava v produkciji bruseljske kompanije Ultima vez izvedena ob sklepu festivala.
Rau je predstavo Orest v Mosulu zasnoval kot živo scensko produkcijo, ki jo kombinira s filmskim materialom. Prepleta zgodbo o uničenju Troje in vladarskega doma Argosa z razrušenjem Mosula, kjer je Niniva, mnogo starejša civilizacija od antične. Rau je povezal belgijske in iraške igralce, fikcijo in dokument. Za razliko od Ajshila Rau ne ponudi pomiritve in vzpostavitve demokracije ter pravice, temveč razgali, da so globalna uničevanja, nasilja enih, ki povzročajo nasilje drugih, nepravično rušenje demokracije in vsesplošna obeležja današnjega sveta. Rau se sprašuje, ali je demokracija danes sploh mogoča.
Svojevrsten odgovor ponuja v tem pogledu tudi predstava Povabljeni Seppa Baeyensa, ki pooseblja letos središčno tako imenovano "imerzivno gledališče", ki briše razlike med odrom in teatrom, publiko in izvajalci in v katerem publika participira. Do konca Baeyensove predstave se ne ve, kdo so vse izvajalci, ker so pomešani med gledalce v skupnem, praznem prostoru. Da je nekdo igralec, zvemo šele, ko se nam približa in z njim sodelujemo pri prostorsko-koreografskih konfiguracijah ter s tem preizkušamo odnose zaupanja, solidarnosti, podpore, kolektivnega dela, je o Beyensovi predstavi povedal Medenica in dodal, da predstava dokazuje, kako lahko teatrske strategije uporabimo pri ustvarjanju boljšega sveta. Baeyens je pred osmimi leti organiziral delavnice z različnimi skupinami ljudi v bruseljskem okrožju Moelenbeck, kjer živi veliko migrantov. V predstavi sodelujejo trije glasbeniki, dvanajst izvajalcev, najmlajši je star dvanajst let, najstarejši pa jih ima 85. V času izvedbe je v nekem trenutku na odru 150 ljudi. Publika se lahko odloči, kaj se bo na odru dogajalo, in prevzame vso odgovornost, ker se igralci umaknejo. Od tega, kako se odziva publika na odru, je odvisno, ali se bodo protagonisti vrnili na sceno. Baeyens je izjavil, da na ta način "teater vrača publiki". Zmeraj del publike tudi noče participirati, kar je seveda legitimno.
Belgija bo najbolj vidna in zastopana z največ predstavami na letošnjem Bitefu, kar pomeni nadaljevanje tradicije zadnjih let. Olimp Jana Fabra predlani ali Rekviem za L. Alana Platela lani v Sava centru sta prišli tudi iz te države in bila deležni enormne pozornosti. V okviru glavnega programa bomo videli tudi predstave iz zunajevropskih držav, najkakovostnejše domače in regijske stvaritve ter produkcije vodilnih evropskih gledališč.
Kar bo letos novo, bo posebna skrb za predstavitev domačega, srbskega teatra. V glavnem programu bo tudi Molièrov Tartuffe v koprodukciji Narodnega pozorišta Sombor ter Srbskega narodnega pozorišta iz Novega Sada v režiji Igorja Vuka Torbice. Prestavo so kritiki že razglasili za gledališki dogodek sezone v Srbiji. Prav Torbica bo letos tudi mladi avtor v središču, prvič bo to domačin. Sloviti in lani nagrajeni Rimini protokoll bo tudi letos na Bitefu, protokolovec Stefan Kaegi pripravlja predstavo v Beogradu.
