Darinko Kores Jacks
Zadnji letošnji dogodek glasbenega cikla Blue Planet, ki ga pripravlja zavod Etnika, je v sredo zvečer prinesel zaporedna koncerta skorajda neznanih, a nadvse obetavnih slovenskih glasbenikov. Duo Drajnaruva vampa je nastopil prvič v Mariboru, zasedba mladih glasbenikov, večinoma študentov jazza na akademiji v prestolnici avstrijske Koroške, Celovcu, pa sploh prvič. Če dodamo še nenavadno zgodnji začetek (že ob 19. uri), sploh za dvorano Gustaf multikulturnega centra Pekarna, in obilico prednovoletnih družabnih dogodkov po mestu, skromen obisk ne preseneča. A kljub vsemu je bilo publike vsaj trikrat več kot nastopajočih - torej dobra dva ducata, kar niti ni porazno število.
Brata Tomaž in Jernej Hostnik iz vasice Suha pri Škofji Loki, pianist in harmonikar, oba tudi pevca, sta vrhunsko izobražena klasična glasbenika (šolala sta se na akademijah v Linzu in Gradcu). Pri tehničnem vidiku njunega igranja je to sicer še kako opazno; pri raskavem, namenoma vse prej kot milozvočnem petju, že precej manj, sploh pa ne glede celotnega vtisa - da o besedilih v lokalnem dialektu (avtor večine je Tomaž, sicer tudi plodovit pisatelj) niti ne govorimo. Če bi že iskali povezave in podobnosti, to gotovo nista prav tako narečnim literarnim besedilom zavezana tako rekoč soseda s tistih zakotnih bregov bogu za hrbtom Uršula in Janez Ramoveš, ampak prej kak besen punkerski protestnik, morda ameriški šansonjerski posebnež Tom Waits ali odpuljeni avstrijski duo Bluatschink, na neki način gotovo tudi legendarni Frane Milčinski - Ježek ... A predvsem sta Drajnarjuva vampa povsem samosvoja ustvarjalca povsem samosvoje (pod)zvrsti - rovtarskega šansona.
Manj znani, a nadvse obetavni mladi glasbeniki
