CoFestival: O raziskovanju gibanja, a tudi plesni infrastrukturi

Danes se bo zaključil mednarodni festival sodobnega plesa v Ljubljani, tudi s celo vrsto refleksij o plesu, razstavo literature, z dokumentarnimi filmi

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Snježana Premuš bo sklenila CoFestival s predstavo Vsak zdaj je čas, prostor.

CoFestival

Letošnja, 10. edicija CoFestivala, mednarodnega festivala sodobnega plesa v Ljubljani, se je tematsko ukvarjala z raziskovanjem gibanja. Program je bil sestavljen iz plesno atraktivnih, a hkrati tudi izjemno dobro premišljenih predstav, med katerimi jih je vsaj polovica bodisi prejela mednarodne nagrade bodisi je bila predstavljena na uglednih mednarodnih sodobnoplesnih prizoriščih.

CoFestival je nastal leta 2012, ko so se združili festivali Pleskavica (Nomad Dance Academy Slovenija), Ukrep, festival plesnih perspektiv (do 2013., Plesni teater Ljubljana), in program Modul Dance (Kino Šiška kot član evropske plesne mreže European Dancehouse Network). V desetih letih se je na festivalu zvrstilo okoli 180 dogodkov z vrsto najuglednejših domačih in mednarodnih umetnic in umetnikov. CoFestival je mesto druženja, sodelovanj, izmenjav znanj, kontekstualnega mišljenja sodobnega plesa in njegovega razvoja.

Kot so zapisali organizatorji, "so se ob količini brezstičnega časa, ki je v zadnjem letu in pol okupiral naša življenja, odločili, da letošnjo izdajo CoFestivala osredotočimo na neki poseben stičen in relacijski čas, ki je pred približno pol stoletja v sodobnem plesu dobil ime raziskovanje gibanja (v angleščini uveljavljeni movement research). Tovrstni interesi v omenjenem obdobju niso vzniknili iz nič, ampak jih je že z vstopom v moderno dobo od druge polovice devetnajstega stoletja zaradi različnih razlogov proučevala kineziologija. Prvenstveno zaradi zdravstvenih, da bi z vpogledi v motoriko telesa zmanjšala število poškodb in jih primerno zdravila, ali da bi optimizirala telesno delo manualne industrijske proizvodnje. A že zelo kmalu sta sodobnoplesna umetnost in kineziologija začela sklepati pakte, se (ne)uradno družiti, oplajati in sestavljati svoja različna znanja in kompetence, da bi druga drugi koristili.

Da pa je raziskovanje gibanja lahko postalo del umetniških del in njihove recepcije, je morala v sodobnem plesu sovpasti cela vrsta načrtnih in naključnih situacij, okoliščin in pogojev. Med ključnimi je bila prepričanost javnosti in plesnih umetnikov, da se v dogodkovnih umetniških praksah (ali oblikah) v prostoru in času, ki so ga gledalci in umetniki pripravljeni deliti, lahko postopoma razvije tudi kaj, kar ni imelo končne oblike že pred dogodkom. Četudi se danes to zdi nekam samoumevno, sredi dvajsetega stoletja ni bilo tako. Takrat je imela svojo odprto obliko v razmeroma jasnih in spremenljivih stilnih okvirih izključno jazzovska glasba, šele ko so javno legitimnost pridobili aleatorični načini glasbenega komponiranja, ki so z neobičajnimi notacijami terjali, da poustvarjalec v izvajanje skladbe vloži večji delež lastne interpretacije, so se razpoložljiva in razmeroma uspešna umetniška znanja lahko na postopkoven način vključila tudi v področje sodobnega plesa in moderne skulpture ..."

Letošnji CoFestival je otvorila v Kinu Šiška nemška koreografinja Isabelle Schad (lani je prejela osrednjo nemško sodobno plesno nagrado) s svojim kolektivom in predstavo Odsev (Reflection), zaključkom trilogije, ki se je začel s predstavo Kolektivnimi poskoki, ki so jo leta 2016 že predstavljali na CoFestivalu. Na odru je bilo petnajst plesalcev, za predstavo so na CoFestivalu posebej zgradili tudi vrtljivi oder. Sedemindvajsetega novembra sta nastopila Jonathan Burrows & Matteo Fargion s predstavo Duet, kjer oba sedita (Both Sitting Duet) in Pisanje na novo (Rewriting). Ta dan je nastopila tudi Anna Nowicka s predstavo Utripanje (Flicker), 28. novembra se je predstavila Roni Chadashs s solo plesno predstavo Goofy, sledil je filmsko-pogovorni večer Tako da občinstvo ne ve, ali sem nehala plesati …, vodila sta ga Rok Vevar in Dragana Alfirević. Konferenca o Raziskovanju gibanja je bila 29. novembra, gostje in gosti so bili: Aleksandra Janeva Imfeld, Katja Legin, Matej Kejžar, Anja Bornšek, Jan Rozman, Zrinka Šimičić Mihanović, Ana Kreitmeyer. Tega dne je Jasen Vasilev predstavil Nemogoča dejanja, Sheena McGrandles pa Zamišljeno. Tridesetega novembra sta sledila film in diskusija Infrastruktura in pogoji dela z moderatorko Tjašo Pureber, zvečer je Vito Weis predstavil svojo Slabo družbo. Prvega decembra so na CoFestivalu razstavili svojo produkcijo slovenski gledališki založniki, predstavili so tudi novo številko Maske, Christos Papadopoulos pa je predstavil lON. Snježana Premuš se bo danes, zadnji dan festivala, predstavila z Vsak zdaj je čas, prostor.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta