Klara Širovnik
Festival Maribor, ki je zrasel na temeljih Glasbenega septembra – tudi tega sta že v osnovi zaznamovala zaveza slogovni neomejenosti in zanimanje za sodobne vsebinske koncepte – v letošnjem programu obljublja kakovostno glasbo, dostopno širši množici poslušalcev. Rdeča nit 17. izvedbe so takšne in drugačne "korenine". Z izborom vključenih izvajalcev in zasnovo koncertov želijo ustvarjalci pokazati na "dedni zapis mesta in širše regije".
V osrednjem programu bo festival ponudil 10 koncertov, otrokom in mladostnikom bosta namenjena dva dogodka, v spremljevalnem programu pa bo Maribor mogoče spoznavati na sprehodu.
Umetniško vodenje festivala je prevzel klarinetist, skladatelj in dirigent Mate Bekavac, ki je svojo glasbeno pot začel prav v Mariboru. Pred 30 leti je skupaj z glasbeniki, zbranimi okrog Janka Šetinca, sooblikoval Glasbeni september. Izhodiščna tema korenin je ključna za razumevanje glasbe, poudarja – ta pogosto prepleta različne elemente, ki v resničnem življenju morda ne sobivajo harmonično, a se v glasbi popolnoma zlijejo. Tudi festival združuje vplive avstro-ogrske, jugoslovanske, romske ... kulture, ki se prepletajo tako v klasični kot v sodobni glasbi. Te vplive so zdaj razširili v eklektično celoto, ki, tako ustvarjalci, odseva vsakega prebivalca Maribora – tako ali drugače.
Kaj izstopa?
Vodja programa klasične glasbe v Narodnem domu Maribor Barbara Švrljuga Hergovich pravi, da letošnji program vsebuje veliko novih skladb, ki jih tudi kot poznavalka sama prej ni poznala. "Na vsakem koncertu predstavimo nekaj, kar je ne samo v Mariboru, temveč tudi v Sloveniji morda izvedeno prvič. Posebej velja omeniti prvi koncert Slovanski umami, kjer odkrivamo pozabljenega Mariborčana Maxa Schönherrja," pojasnjuje Bekavac. Čeprav Schönherr ni bil rojen v Mariboru, sta njegov oče in dedek odločno prispevala h glasbeni kulturi mesta, zlasti na glasbeni šoli. "Njegovo delo je skriti biser, hkrati pa je koncert poklon tistim, ki jih Maribor še ne pozna dovolj," dodaja umetniški vodja.
Program zgodovine Maribora ne zajame le abstraktno, ampak zelo konkretno. Prisluhniti bo mogoče tudi Mariboru posvečenemu monomuzikalu, novemu delu Leona Firšta, ki je nastal po naročilu Festivala Maribor. Izvirno besedilo, ki bo poslušalce popeljalo na potep po nočnih mestnih ulicah, je prispeval Janez Usenik, pripovedovalec bo Tilen Artač, pevec pa Gregor Ravnik.
Glasbena imena je bilo na festival v kratkem času, ki ga pri zahtevni organizaciji predstavlja preteklo leto dni, težko privabiti. "Zato se je bilo treba zanašati tudi na prijateljske povezave," poudarja Bekavac, ki pojasnjuje, da je bilo znotraj teh okvirjev nujno izbrati tiste izvajalce, ki lahko s svojo raznolikostjo k programu prispevajo kar največ. Ljubitelje klasične glasbe bodo morda nagovorili Brahms in Bartók v izvedbi Kvarteta Kelemen, ritmi Sárközy Banda, najbolj iskanega romskega ansambla na svetu, pa utegnejo na festival privabiti širše občinstvo. Slišali bomo tudi jazzovski zvok trobente avstrijskega zvezdnika Thomasa Ganscha in melanholične melodije sevdaha, ki jih prinaša duet Gansch & Breinschmid.
Del programa na prostem
Festival Maribor si prizadeva biti takšna platforma, na kateri lahko vrhunski glasbeniki pokažejo svojo ustvarjalnost, presežejo začetne okvire in kujejo nove povezave. Sporočilo letošnjega festivala Maribor je povezovanje in raznolikost – glasba naj združuje ljudi različnih ozadij in ustvarja prostor za skupno izkušnjo. Tudi kar se prizorišč tiče.
Poleg koncertov v dvoranah bodo zato priredili tudi dogodke na prostem. V nedeljo, 15. septembra, se bodo s koncertom v Glasbenem paviljonu Mestnega parka poklonil tradiciji promenadnih koncertov v Mariboru. 19. septembra pa bodo glasbeniki s priložnostnim koncertom pri Vodnem stolpu obiskovalce Lenta in prenovljenega dravskega nabrežja nagovarjali s sproščeno glasbo v duhu priljubljenega dunajskega Grinzinga.
V primeru neugodnega vremena bodo organizatorji za koncerte na prostem našli nadomestne lokacije.
Celoten program Festivala Maribor si lahko ogledate tukaj.
