Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo jutri, v petek, 23. novembra, v Stari dvorani premierno uprizorila avtorski projekt Igorja Pisona Drugibutalci. Igrajo Minca Lorenci, Ksenija Mišič, Mateja Pucko, Mirjana Šajinović, Viktor Hrvatin Meglič, Ivica Knez in Matija Stipanič. Režiser je Igor Pison, dramaturg Vili Ravnjak, scenografinja Petra Veber, kostumografa Petra Veber, Igor Pison, oblikovalka svetlobe Petra Veber, korepetitorka Dada Kladenik, lektorici Metka Damjan in Mojca Marič.
Fran Milčinski (1867–1932), pronicljiv in duhovit opazovalec slovenskega javnega življenja, je v Butalcih (1899) kot humoristični kronist obdelal tipične slovenske majhnosti, ki se imajo za velike, in norosti, ki trdijo, da so pametne.
Drugibutalci so novonastalo besedilo tržaškega režiserja Igorja Pisona, ki je v mariborski Operi SNG lani režiral Wagnerjevo Rensko zlato. Čeprav imajo z Butalci Milčinskega bolj malo skupnega, imajo z njimi strukturalno in ontološko podobnost, to je način mišljenja in delovanja. Drugibutalci so namreč po avtorjevih besedah nastali "na podlagi zapiskov, citatov in izbruhov". Ne odvijajo se "v Butalah, ampak tukaj in zdaj. Butalost se je z leti stopnjevala in razvijala, mi smo le njene priče". Pison je ustvaril predstavo, ki odseva duh današnje družbe. Drugibutalci nam na intelektualno-humoren način prikazujejo družbo, polno nesmisla in monologov, kjer govorimo, a se ne slišimo in tudi nimamo kaj dosti povedati, kjer iščemo zgodbo, a je več ne najdemo, kjer se sprašu- jemo, kdo smo, pa ne vemo natančno.
Dramaturg Vili Ravnjak je pred premiero za gledališki list zapisal, da: "Butalce od Milčinskega do Pisona lahko interpretiramo kot bistroumno satiro s konkretnimi socialnopolitičnimi, predvsem pa psihosocialnimi razsežnostmi. Pisonovi Drugibutalci so univerzalna metafora današnjega globalnega sveta, ki je ostal ''brez smisla in smeri'."
Koliko so Butalci Frana Milčinskega izpred 119 let vplivali na Drugebutalce, se tudi pri njih dogaja, da je župan tisti, ki mu uš skoči v brado? Pison je v intervjuju za Večer (ki ga objavljamo drug teden) takole razložil svoje Drugebutalce: "Če ne bi bilo Milčinskega, tudi Drugihbutalcev ne bi bilo. A Butalci so se v butalosti 'apgrejdali', zato se mi je zdelo pomembno, da je tudi tekst 'apgrejdan'. Butalost jemljemo kot nesmisel, a delamo se, da tega načina življenja ne sprejemamo kot nesmisel, ampak kot smisel. Ko razlagaš nesmisel, ne prideš iz začaranega kroga, zato si izgubljen. Ne moreš razumeti, kje si. Po dogovoru s prejšnjo umetniško direktorico mariborske Drame Diano Koloini sem dobil ta tekst in se mi je takoj zdelo, da ponuja ogromno mostičkov asociativno na današnji čas. Ne dobesedno. Ni nujno, da sejemo sol kot Butalci ali da neka uš na absurden način odloči, kdo bo župan v Butalah."