V tematskem fokusu letošnjih dveh skupnih ediciji festivala Bitef s sloganom Na robu prihodnosti je posthumanizem kot odgovor na globalno ekološko krizo. Poseben angažma letos velja opolnomočenju žensk, kar se kaže tudi v zasedbi letošnje žirije, ki je povsem ženska. To je, kot pravi umetniški direktor Bitefa Ivan Medenica, skromen prispevek k ženskemu gibanju v preteklem letu, ki je "na pozitiven način, čeprav iz tragičnih izhodišč, pretresalo tudi srbsko družbo". Odločitev o tem, katera predstava bo osvojila grand prix Mire Trailović, bo sprejela žirija v sestavi Shermin Langhof, umetniška direktorica Teatra Maksim Gorki iz Berlina in predsednica žirije, Lucia van Heteren, teatrologinja in profesorica na univerzi Groeningen na Nizozemskem, Agata Juniku, teatrologinja in profesorica na Akademiji dramskih umetnosti v Zagrebu, Cecilia Djurberg, gledališka kritičarka in novinarka, in Jovana Tomić, gledališka režiserka. Festival bo nocoj uradno odprla srbska igralka in ekološka aktivistka Svetlana Ceca Bojković.
Tradicionalno gostujejo na Bitefu mednarodno najbolj uveljavljeni sodobni gledališki in plesni belgijski umetniki. Po Janu Fabru in Alainu Platelu prihaja letos ponovno Wim Vandekeybus in njegova Ultima Vez; pred leti so že prejeli grand prix festivala. Danes bodo nastopili v tekmovalnem sporedu v Jugoslovanskem dramskem gledališču s projektom Traces-Sledovi, navezujoč se na okoljsko krizo. Dve odpovedi predstav sta letos v tekmovalnem sporedu zaradi pandemijskih groženj: slovenske predstave Pljuča ljubljanske Drame v režiji Žige Divjaka in Ostermeierjevega Sovražnika ljudstva po Ibsenu v izvedbi Schaubühne iz Berlina.
Od Horvata do Berardija
V spremljevalnem programu letos bo eden od osrednjih dogodkov Filozofski teater na prostem, pred Bitef teatrom. Jutri, 16. septembra, bo pogovor med hrvaškim filozofom Srećkom Horvatom in srbskim režiserjem Želimirjem Žilnikom o krizi kapitalizma in jugoslovanskem črnem filmskem valu, katerega del je bil. Oba neizprosna kritika kapitalizma se bosta dotaknila tudi klimatskih sprememb in razmišljala o tem, kak vpliv na film in umetnost v celoti bo imela pandemija in kataklizma 21. stoletja. Od 17. do 24. septembra bo ves čas Bitefa konferenca o ekološki krizi Sedimo na veji: Solidarnost ali propad. Na njej bodo sodelovali tudi pomembni filozofi, kot so Franco "Bifo" Berardi, Boris Buden, Srećko Horvat, in umetniki, kot so Janez Janša, Haris Pašović, Wim Vandekeybus.
Prva premiera letošnjega Bitefa je bila predstava Living Room po zasnovi in v režiji nemškega režiserja mlajše generacije Ersana Mondtaga, ki ga je mednarodno promoviral prav Bitef. Nastala je kot koprodukcija med beograjskim dramskim gledališčem (BDP) in gledališčem Bitef. Magičnorealistična uprizoritev na bogati, vrtljivi sceni je melanholična zgodba o minljivosti, staranju, izgubi mladostnih upov in idealov ter smrti. Zajema srbsko realnost v časovnem razponu od osemdesetih let do danes, a se političnih tem - Titove smrti in balkanskih vojn - zgolj bežno dotakne. Ne odpira denimo vprašanja odgovornosti režima Slobodana Miloševića za vojne v devetdesetih letih.
Prvič kar štiri srbske produkcije
V ospredju uprizoritve, ki je premiero doživela prav na Bitefu predsinoči, je teza, da so ženske največje žrtve vojne in zgodovine - ne glede na to, na kateri strani so njihovi moški. Na prizorišču v eni od scen gledamo nadrealistično velikansko sliko Osvajanje Beograda najstarejše srbske slikarke iz 19. stoletja, Katarine Ivanović. Protagonistko predstave, operno pevko Katarino Malković, igra prvakinja srbskega teatra Vesna Čipčić.
Glavna igralka "Dnevne sobe" (ki pa jo režiser bolj razume v smislu "sobe življenja") je po premieri poudarila, da je ta predstava kronski biser pretekle sezone v Beograjskem dramskem gledališču in da je v nenavadnem procesu dela (njen del je brez teksta) z mladim nemškim režiserjem neizmerno uživala. BDP je eno najprodornejših gledališč v Srbiji v zadnjem času, ki so ga Bitefove predstave skozi čas najbolj zaznamovale. Lokalna gledališka scena je v glavnem programu Bitefa letos prvič prisotna s kar štirimi produkcijami, kar, kot pravi Medenica, ni davek pandemije, ampak dokaz resnične umetniške rasti srbskega teatra.
Slovenski delež na Bitefu je občuten, čeprav sta odpadli obe predstavi, ki naj bi bili v tekmovalnem sporedu
Sinoči je bila v Beograjskem dramskem gledališču v tekmovalnem programu predstava Cement (Milana Ramšaka Markovića po Heinerju Müllerju), zadnji del yu-trilogije na osi Zagreb-Ljubljana-Beograd, slovenskega režiserja, doslej rekorderja po nagradah na Bitefu, Sebastijana Horvata. Predlani je prejel vse tri najvišje nagrade za predstavo Ali: strah ti poje dušo v izvedbi SNG Drama Ljubljana. Glavna igralka v beograjskem Cementu je Milena Zupančič. Tako je delež slovenskega gledališča na Bitefu vnovič občuten. Sta pa žal obe slovenski predstavi letos na festivalu odpadli. Prvotno je bila na Bitef povabljena tudi koprodukcijska 2020 v režiji Ivice Buljana (SNG Drama Ljubljana, Cankarjev dom, MGL). V zadnjem trenutku so odpovedali tudi Pljuča.
Kot zanimivost: pred vstopom v gledališče merijo temperaturo in razkužujejo roke, covidnih potrdil pa ne zahtevajo. Maske so obvezne v zaprtih prostorih in razdalja med sedeži je zagotovljena.
Barva kanclerkinih kostimov
Prvi dan Bitefa je zaznamoval visoki politični obisk: v Beograd je prispela nemška kanclerka Angela Merkel in središče mesta je bilo malodane zaprto. Vse mesto je bilo odeto v nemške in srbske zastave, televizije so prenašale cele ure programa visokega obiska - od najtrivialnejših analiz pomena barve kanclerkinih blejzerjev do resnih političnih analiz.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
