Trije koncertni jazz večeri, tri svojevrstne prezentacije oziroma interpretacije, tri povsem različne izkušnje na treh kulturnih prizoriščih na Ravnah na Koroškem - v Koroški osrednji knjižnici, Kulturnem centru in mladinskem centru Kompleks - na vseh navdušenje, pozitivno vzdušje, predvsem pa kakovostna izvedba, oprta na velikega glasbenika - lani preminulega 90-letnega Mojmirja Sepeta. Festival slovenskega jazza kot tudi ekipa Jazz Ravne, ki festival poganja z osrednjima akterjema Francem Kokalom in Robijem Jamnikom, živi in se ohranja predvsem zaradi entuziazma in predanega prostovoljnega dela. Pogon na obratih zagnanosti pa nikakor ne odmika od kakovosti in profesionalne ravni pri programu nasploh. Nasprotno, če se je kaj vtisnilo med nastopajoče in publiko, odkar festival poteka na Ravnah, je (p)osebna nota, ki jo glasbeniki vselej začutijo in izpostavijo ter se pristno odrazi na odru in v dvorani. Zato je pravilna ugotovitev Tomaža Rožena, župana občine Ravne, ki je podprla festival, da je jazz na Ravnah postal blagovna znamka, ki daje nepogrešljivo identiteto mestu, kot je izpostavil na otvoritvenem večeru v knjižnici. V galeriji knjižnice je bila namreč v sklopu festivala na ogled razstava fotografij in predmetov iz osebnega arhiva dirigenta in skladatelja - nabor in izbor pa so opravili fotografinja Nika Hölcl Praper, Franc Kokal in Sepetov vnuk Igor Godina.
Privoščimo, da si ga ne bi mogli privoščiti
Tokratni 17. festival slovenskega jazza je bil v celoti tematsko zastavljen in posvečen spominu na Sepeta, velikana slovenske glasbe, rojenega v Jazbini v Črni na Koroškem. Kokal je izbral tematiko in odlično izzval in nato razporedil in povezal izvajalce in prizorišča z zaokroženimi vsebinami. Marko Črnčec, eden najbolj priznanih sodobnih slovenskih glasbenikov, ki živi in ustvarja v New Yorku, izhaja pa iz Jurovskega Dola, je v zaključnem sobotnem večeru izpeljal solo in trio koncert ob poudarku, da je vesel izziva, ki so ga sprejeli na ponujeno tematiko Sepetovih skladb. "Bi mu privoščil, da si ga ne bi mogli privoščiti," je na odru o izjemnem Črnčecu dejal Jamnik, ko je izrazil gostoljubje in hkrati hvaležnost, da se je odzval na povabilo v Kompleks.
Pogon na obratih zagnanosti ne odmika od kakovosti in profesionalne ravni
V triu sta se mu pridružila bobnar Kristijan Krajnčan in kontrabasist Nikola Matošić. Črnčec se sicer pripravlja na koncertiranje s solo klavirskim repertoarjem in izid novega ploščka, in sicer v sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija z naslovom Roads. Prav Big band z gostjama vokalistkama Nino Strnad in Patricijo Škof pa je drugi jazzovski večer, poimenovan 90 let z jazzom v srcu, napolnil dvorano Kulturnega centra, ki je bila ob bučnih aplavzih prežeta z močno energijo - Zemlja pleše, Poletna noč, Med iskrenimi ljudmi, S teboj so le nekatere izmed večnih pesmi, ki smo jih slišali v izvedbi nacionalnega orkestra in vokalistk. In je bilo, kot bi posijalo sonce, kot je v enem od intervjujev o Nini Strnad, eni najbolj suverenih vokalistk resne glasbe pri nas, dejal Sepe. Opis bi ob tokratnem prihodu na oder enako kot za Nino Strnad lahko obveljal tudi za Patricijo Škof. Dirigent Tadej Tomšič je ob koncu izpostavil, da je užival v srčnosti občinstva, in hkrati dodal, da festival vidi kot pomemben prispevek slovenski kulturi.
Vztrajanje in vzgajanje
Ne nazadnje, kot dober se je vtisnil tudi prvi v sklopu koncertov - Kje je tista trava, avtorski projekt Marka Čepaka – Makija in Roberta Franceschinija, poklon glasbi Mojmirja Sepeta. Njena Melodičnost in harmonska bogatost je nagovorila in ganila oba glasbenika, ki sta glasbo na Ravnah premierno predstavila. Skladbe so se zvrstile od meditativnih do bolj racionalnih oziroma tehničnih, kot je nakazal Čepak - kar je dobro in smiselno zaokrožilo celoten sklop. Pomemben del festivala je bila tudi tokrat povezava s šolo jazza ob sodelovanju s skupino Stick Control in zdaj že redno sodelovanje z režiserjem Urošem Zavodnikom, ki je k programu prispeval dokumentarni film. Dobro je, da mentor Samo Kolar z ekipo vztraja pri prepričanju, da odraščanje z jazzom in vzgoja in izobraževanje mladih in s tem nenehno tudi publike pripomore k ohranjanju več zvrsti glasbe in kulture tudi v najširšem smislu. Ni nepomembno, da so bili vsi koncerti za obiskovalce brezplačni - rezervacije oziroma vstopnice so bile zgolj za razporejanje prostora in s tem lažje upoštevanje koronskih omejitev PCT, ki tako kot družbeno življenje nasploh odreja tudi življenje kulturnim dogodkom.
