Zveza društev slovenskih filmskih ustvarjalcev (DRFU) je v ponedeljek na poslance državnega zbora naslovila poziv k odpravi "blokade slovenske kinematografije". Filmarji v pozivu opozarjajo na alarmantno stanje na filmskem področju, ki se zaradi kroničnega pomanjkanja sredstev in tudi zaradi epidemije slabša iz dneva v dan. Pismo objavljamo v celoti.
Spoštovani/a,
s tem pismom vas seznanjamo z alarmantnim stanjem v slovenski kinematografiji ter vas pozivamo, da v okviru svojih pristojnosti sprejmete vse potrebne odločitve za nemoteno uresničevanje javnega interesa na filmskem področju, kot ga določa Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije. Hkrati vas pozivamo k prekinitvi kršitev načel pravne države in vladavine prava, ki krnijo ugled Slovenije kot poslovne partnerice tudi zunaj državnih meja.
Gre za zastoj finančnih sredstev, ki jih je v proračunu za leti 2019 in 2020 sprejela prejšnja vlada, v rebalansu za l. 2020 pa potrdila sedanja. To so izplačila na podlagi že podpisanih pogodb med Slovenskim filmskim centrom (SFC) in producenti v letih 2018 in 2019, ki jih je za potrditev na vladi pripravilo in potrdilo tudi Ministrstvo za kulturo.
Če vlada RS na naslednji seji ne potrdi že sprejetih obveznosti do SFC – najstarejši zahtevki za izplačilo čakajo vse od 12. 5. 2020 in odtlej je imela vlada 86 sej (21 rednih in 65 dopisnih) –, bomo o tem primorani nemudoma obvestiti vse pristojne evropske institucije, najprej Evropski komite LIBE (in posamično vse njihove člane), ki proučuje, ali države EU spoštujejo načela pravne države in vladavine prava. Hkrati bomo o nezakonitem delovanju vlade RS obvestiti tudi pristojne evropske komisarje:
· Didierja Reyndersa, komisarja za pravosodje
· Mariyo Gabriel, komisarko za kulturo
· Nicolasa Schmita, komisarja za delovna mesta in socialne pravice
· Janeza Lenarčiča, komisarja za krizno upravljanje.
O alarmantnosti razmer najbolj zgovorno priča podatek, da je do danes zaradi birokratskih ovir in odsotnosti politične volje, da se le-te razrešijo, Slovenskemu filmskemu centru uspelo počrpati manj kot petino v proračunu dodeljenih sredstev za leto 2020! Posledice so uničujoče:
1. obstala je skoraj celotna filmska produkcija, načrtovana za leto 2020;
2. zaustavljen je velik del predprodukcije in produkcije za vsaj naslednji dve leti;
3. pretrgana je ustvarjalna kontinuiteta, saj niso bili objavljeni razpisi za razvoj in realizacijo, za koprodukcije, festivale, itd.; nekateri od lanskih razpisov pa niso bili oziroma še niso zaključeni in tudi ne vemo, kdaj bodo (npr. največja, za realizacijo celovečernih filmov in celovečernih prvencev).
4. od novembra 2019 do danes, torej že več kot deset mesecev, je brez sredstev za preživetje ostala velika večina tistih, ki so sodelovali in zvečine že opravili delo pri 31 projektih, za katere je mdr. ustavljeno izplačilo. Resda jih je nekaj od njih lahko uveljavljalo pravico do mesečnega temeljnega dohodka, a ta pomoč je bila dodeljena v najboljšem primeru za dva meseca in pol.
V nadaljevanju na kratko povzemamo problematiko in kronologijo z osnovnimi pojasnili:
Slovenska kinematografija obsega produktivno kinematografijo (proizvajanje filmov), distribucijo (uvozniki in posredniki domačih in tujih filmov), promocijo in prikazovanje (kinematografi, festivali).
Najobsežnejši del je področje produktivne kinematografije, torej ustvarjanje slovenskih in koprodukcijskih (s finančnim deležem drugih držav) filmov. Obsega predprodukcijo (vse dejavnosti in priprave pred začetkom snemanja filma), produkcijo (snemanje filma) in poprodukcijo (montaža, obdelava zvoka in slike, promocija).
V panogi deluje približno 1.400 oseb, od tega jih je le 19 zaposlenih v javnih ustanovah (Slovenski filmski center, Filmski studio Viba film), vsi drugi delujejo kot samozaposleni v kulturi (ustvarjalci-umetniki – scenaristi, režiserji, direktorji fotografije, oblikovalci zvoka, scenografi, kostumografi, oblikovalci maske, montažerji, igralci, skladatelji ...) ali kot samostojni podjetniki: različni strokovnjaki s specifičnimi znanji (producenti, organizatorji, tonski tehniki, osvetljevalci, direktorji filma, scenski tehniki, rekviziterji …) ter za realizacijo filma najeti strokovnjaki številnih drugih profilov (mizarji, prevozniki, kuharji, gostinci, hoteliriji, šivilje, …).
Pri ustvarjanju filma lahko sodeluje tudi tisoč oseb, od tega je okrog 15% ustvarjalno umetniških poklicev, vsi drugi so samostojni podjetniki in mikropodjetja, zato je produktivna kinematografija dejavnost, ki spodbuja razvoj gospodarskih subjektov. Pospeševalna vloga kinematografije je v evropskem kontekstu prepoznana, strategije njenega financiranja domišljene in delujoče. Na podlagi analize finančne strukture 576 evropskih celovečercev, posnetih leta 2017, je Evropski avdiovizualni observatorij izračunal, da je bila povprečna cena evropskega filma 2 mio. evrov. Pri tem je delež neposrednega javnega financiranja znašal 26%, delež prikazovalcev 24%, delež producentov 18%, delež predprodaje 15%, itd. Leta 2017 je skupna vrednost produkcije evropskih celovečernih filmov znašala 1.849 mio. evrov.
Slovenija za letno filmsko produkcijo in vse podporne dejavnosti nameni 4,5 milijona evrov
Slovenija za letno filmsko produkcijo vseh žanrov in dolžin, skupaj s podpornimi dejavnostmi, kot so festivali ter projekti filmske vzgoje, izobraževanja in filmske stroke ter stroški delovanja in večina plač zaposlenih na Slovenskem filmskem centru, nameni skupno 4,5 mio. evrov. Pri tem je treba poudariti, da z izjemo pbl. 1,7 mio. evrov, ki jih filmski produkciji mora namenjati RTV Slovenija, drugi prikazovalci niso dolžni prispevati ničesar, šibka akumulativna moč producentov in nizek delež iz predprodaje na domačem kulturnem trgu pa kinematografijo postavljata v položaj, povsem odvisen od javnega financiranja. Pri tem poudarjamo, da je to značilno za popolnoma vse srednjevelike in manjše oz. t.i. low production capacity države v Evropi, ter da kinematografija v svoji odvisnosti od javnega financiranja tudi med panogami v slovenskem gospodarstvu ni nikakršna izjema, nasprotno – tudi mnogi najuspešnejši gospodarski subjekti vseh panog v državi prejemajo pomoč javnega financiranja.
Delovanje slovenske (produktivne) kinematografije posebej urejata Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji RS (ZSFCJA) in Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK), financiranje pa je v celoti projektno, torej preko razpisov. Slovenski filmski center (SFC), ki je pristojen za financiranje filmske in avdiovizualne produkcije, je posredni proračunski porabnik, ki ga financira Ministrstvo za kulturo s pogodbo o financiranju programa v okviru vsakokratnega proračuna; filmski in avdiovizualni projekti se financirajo iz teh sredstev na podlagi letnih razpisov SFC. Ker gre pri filmu za daljši, nekajletni ustvarjalni proces, se na razpisih pridobljena sredstva izplačujejo v tranšah, skladno s fazo ustvarjalnega procesa in pridobljeno dokumentacijo, zahtevano ob vsaki tranši.
Nadzor nad porabo javnih sredstev za kinematografijo poteka dvoredno: preko vsakoletnih revizij Slovenskega filmskega centra in preko vsakega producenta, ki mora ob dokončanju filma priložiti revizijsko poročilo.
Vlada Marjana Šarca je kinematografijo neutemeljeno uvrstila med programe, ki zahtevajo pripravo dokumentov identifikacije investicijskega projekta (DiP) in so podvrženi še Zakonu o javnem naročanju, sedanja vlada pa s to prakso nadaljuje. S tem sta obe vladi grobo posegli v programsko avtonomijo SFC ter postopke uresničevanja javnega interesa na področju filmske kulture otežili preko vsake mere, saj pogodbeno že dogovorjena in iz proračuna že dodeljena sredstva poleg prej omenjenih postopkov (ki vključujejo tudi redni in sprotni nadzor ter potrjevanje Ministrstva za kulturo) še enkrat za vse že podprte projekte potrjuje vlada. In ko je vlada ob nastopu epidemije sprejela ukrepe začasnega zadržanja proračuna, se je slovenski film znašel v slepi ulici.
Kronologija:
Vlada je na 10. redni seji DZ 11. 4. 2020 sprejela ukrepe začasnega zadržanja proračuna: Izbruh okužbe z nalezljivo boleznijo COVID-19 ima vpliv tudi na porabo sredstev proračuna države, zaradi česar je treba poleg zadolževanja, vire financiranja ukrepov poiskati tudi znotraj državnega proračuna. Z namenom zagotovitve teh virov je vlada sprejela dodatne ukrepe začasnega zadržanja izvrševanja proračuna. Poleg že sprejetih marčevskih ukrepov na področju izvrševanja proračuna je vlada sprejela nekatere dodatne omejitve porabe proračunskih sredstev. Sprejete omejitve pa ne veljajo, če je prevzem obveznosti, izvedba javnega naročila ali javnega razpisa za dodelitev sredstev nujna za delovanje države ali za investicije, povezane s črpanjem EU sredstev, za investicije iz namenskih skladov, vzdrževanje infrastrukture ali drugih pomembnih investicij, ki vplivajo na gospodarsko aktivnost v Sloveniji.
Ministrstvo za kulturo je skladno s tem odlokom Slovenskemu filmskemu centru priporočilo, kako naj se vodijo javni razpisi in pozivi v času izrednih razmer Covid-19 in do sprejetja rebalansa proračuna za leto 2020. Za tiste, ki so v teku ali za katere so prijavni roki že zaključeni, je navedeno, da se vodijo do priprave odločb, medtem ko se predvideni javni razpisi/pozivi, ki še niso bili objavljeni, ne objavijo. V priporočilu je izrecno poudarjeno, da se zahtevki in računi že prevzetih obveznosti izplačujejo nemoteno. Priporočila MK so dejansko zavezujoča in so prinesla zaustavitev postopkov odločanja, kar bo v programiranju slovenske filmske produkcije povzročilo najmanj enoletno zamudo. Ker pa se tudi zahtevki iz prevzetih obveznosti kljub zagotovilom ministrstva za kulturo o nemotenem izvajanju obveznosti ne izplačujejo, bo škoda na področju produktivne kinematografije zelo velika in dolgotrajna.
od 13. marca do 31. 8. 2020 je Ministrstvo za kulturo vladi predlagalo v obravnavo in potrditev tri zahtevke za financiranje:
10. 4. 2020 – obravnavan in potrjen 21. 4. 2020 (v skupni vrednosti 837.994,71 EUR);
12. 5. 2020 za financiranje 10 projektov v skupni vrednosti 536.873,00 EUR (od tega 498.773,00 EUR v letu 2020 in 38.100,00 EUR v letu 2021) – še ni bil obravnavan;
31. 8. 2020 za financiranje 21 projektov v skupni vrednosti 2.622.300,25 EUR (od tega 1.559.623,50 EUR v letu 2020 in 1.062.676,75 EUR v letu 2021) – še ni bil obravnavan.
Gre za projekte, sprejete v financiranje na razpisih preteklih let, za katere so pogodbe podpisane, delo pa je na večini projektov steklo že pred časom. Nekateri od teh projektov so bili posneti že lansko leto, nekateri v začetku letošnjega, pri nekaterih je bila opravljena že obsežna predprodukcija, nekateri (predvsem koprodukcijski filmi) pa so celo že doživeli uspešne mednarodne premiere – vsem pa je skupno to, da ustvarjalci in drugi delavci še niso bili poplačani za že opravljeno delo (celo od novembra 2019) in da pri projektih, ki so še v teku, dela zaradi ustavitve sredstev tudi ni mogoče dokončati.
SFC, Svet SFC, strokovna združenja in posamezni producenti so odtlej na Vlado RS, predsednika vlade RS in ministra za kulturo posredovali že več pozivov, naj se urgentno uredi potrditev že potrjenih izplačil. Ministrstvo za kulturo je odgovorilo, da se bodisi usklajujejo z Ministrstvom za finance bodisi da gradivo čaka na obravnavo na vladi, od drugih naslovnikov ni bilo odgovora.
MK in MF sta se od marca do maja vsaj deloma uskladila v zvezi z že izdanimi zahtevki, in tako na potrditev na vladi čakata še zahtevka za izplačilo, vložena 12. 5. in 31. 8. 2020; prvi od obeh zahtevkov je najstarejši še neobravnavan dokument predlagatelja MK (seznam od MK vloženih dokumentov z datumi vlog in obravnav je v delu PRILOGE). Dokumente na dnevni red vladnih sej uvršča Odbor za državno ureditev in javne zadeve, ki mu predseduje minister za notranje zadeve Aleš Hojs. Po pregledu datumov vložitve in datumov obravnave drugih dokumentov je mogoče sklepati, da gre za zavestne odločitve proceduralnega zaviranja postopkov izvrševanja izpolnjevanja pogodbenih obveznosti države do SFC in njenih pogodbenic – prvi izbruh epidemije je bil že zdavnaj preklican in od vložitve drugega od skupaj treh zahtevkov so pretekli že 4 meseci.
Prepričani smo, da je takšno upravljanje javnega interesa nedopustno ter da terja nujen odziv Državnega zbora, zlasti v luči njegovih nadzorstvenih pristojnosti, saj je Vlada Republike Slovenije s svojimi odločitvami in opustitvami dolžnih ravnanj de facto suspendirala Zakon o Slovenskem filmskem centru, javni agenciji Republike Slovenije.
Vljudno prosimo za odziv, kako, s kakšnimi ukrepi in kdaj se boste odzvali na blokado nacionalne kinematografije.
Zveza Društev slovenskih filmskih ustvarjalcev, 6 društev/filmskih festivalov, 179 posameznikov, delujočih na AV področju
