(FILMSKA KRITIKA) Lansko poletje: Alegorija o koncu svobodomiselnosti

Matic Majcen Matic Majcen
20.06.2024 06:00
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Samuel Kircher in Léa Drucker v filmu Lansko poletje 
Samuel Kircher in Léa Drucker v filmu Lansko poletje 
Cinemania
V nadaljevanju preberite:

Francoska režiserka Catherine Breillat ima za sabo že pol stoletja trajajočo kariero filmske režiserke in pisateljice. Še zlasti okoli preloma stoletja je bilo njeno delo tudi zelo odmevno onkraj meja njene domovine. Njeni filmi  Romanca (Romance X, 1999), Seks je komedija (Sex is Comedy, 2002) in Anatomija pekla (Anatomie de l'enfer, 2004) so v marsičem orali ledino razprav o prikazu spolnosti na velikem platnu. Njeno delo je bilo takrat pred svojim časom. A ne prav za dolgo.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta