V letih 1986 in 1987 je bila italijanska javnost priča največjemu mafijskemu sodnemu procesu v zgodovini. Na improviziranem sodišču, postavljenem v zaporu v Palermu, sta dva nekdanja mafijca pričala proti svojim nekdanjim kolegom, proces pa se je končal z obsodbo 19 mafijskih šefov in še 338 njihovih pristašev, večinoma na dosmrtno zaporno kazen. To je bil pomemben precedens v boju proti mafiji. Proces je namreč ljudem prvič zares pokazal, da se je mogoče proti tej zastrašujoči organizaciji uspešno boriti tudi z legalnimi sredstvi. Celoten proces pa vendarle ne bi bil možen brez ključne priče v tem sodnem postopku. Tommaso Buscetta je bil dolga leta mafijski šef, ki so ga nasilni boji med klani in uspešna obveščevalna dejavnost policije povsem dotolkli. Ko so ga oblasti stisnile v kot, pa se presenetljivo ni odločil, da bo spoštoval mafijsko zavezo molku, temveč je postopoma začel odkrito izdajati informacije ne samo o nasprotnikih, ki so pobili člane njegove družine, temveč so njegove izpovedi segale v sam vrh italijanske politike, kar je vrhunec doseglo prav na opisanem sodnem procesu.
Buscetta je zdaj glavni protagonist filma Izdajalec (Il traditore), pod katerega se podpisuje režiser Marco Bellocchio. Film sledi opisanemu najpomembnejšemu obdobju v življenju nekdanjega kriminalca in poskuša v igrani formi, s prepričljivim Pierfrancescom Favinom v glavni vlogi, priti do dna vprašanju, zakaj se je Buscetta sploh odločil obrniti hrbet svojim kolegom. 80-letni Marco Bellocchio je potomec bogate tradicije italijanskega političnega filma iz 60-ih in 70-ih let minulega stoletja in tudi Izdajalec se kaže kot povratek k temeljem tega gibanja. Bellocchio v svoji dolgi, več kot pol stoletja trajajoči karieri ni nikoli razvil jasnega avtorskega podpisa, je pa vsekakor premogel oko za intrigantne zgodbe, kar dokazuje tudi zdaj. Režiser zgodbe ne olepšuje, temveč se vseskozi osredotoča na čista dejstva, ki so že sama po sebi dovolj fascinantna, da gledalec z velikim zanimanjem spremlja razplet protagonistove usode. Buscetta se namreč kaže kot večplasten lik, kakršen nam je dobro znan iz dosedanjih mafijskih mojstrovin in ima marsikaj skupnega z Donom Corleonejem iz Botra - je kriminalec starega kova, ki se še drži starih načel in tradicije ter se ne more sprijazniti s hitro spreminjajočim se svetom, v katerem se tudi mafija obrača k brezobzirnemu pehanju za denarjem. Buscetta je podobno kot Corleone mož velikega paradoksa, zato je kot filmski lik tudi tako privlačen - je človek, ki je imel tudi sam delež pri krutih praksah kriminalne organizacije, a po drugi strani je prav on branik vrednot, ki izginjajo iz sodobne družbe, zato se tudi sicer ni težko identificirati z njim.
Ko so filmarji še verjeli, da je razkritje politično pomembne zgodbe pomembno že samo po sebi
