(FOTO) Bilo je leto Edwarda Cluga, in to ne le na Blejskem otoku

Seveda je subjektivno in zmeraj se kaj po krivici izmuzne, a kljub vsemu velja nanizati nekaj najodmevnejših. Takih, ki so se zasidrali v begotnem spominu. Začenjamo z Edwardom Clugom in njegovim umetniškim "triple bill". Najprej je bil prvi neposredni TV-prenos kakšne baletne predstave na nacionalki. Clugova Carmina Burana je bila 16. maja direktno prenašana iz Velike dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Sledila je za uvod v predsedovanje EU na Blejskem otoku 1. julija Clugova predstava Povodni mož, na glasbo Milka Lazarja in v izvedbi mariborskega Baleta. In kot mednarodni vrhunec leta decembrska premiera baleta Mojster in Margareta v gledališču Bolšoj v Moskvi. Ob Clugu je bila tudi njegova stalna slovenska avtorska ekipa s skladateljem Milkom Lazarjem, scenografom Markom Japljem, kostumografom Leom Kulašem.

Na klasičnoglasbenem polju je letošnji izjemen preboj drugo mesto pianista Aleksandra Gadžijeva oktobra na prestižnem mednarodnem klavirskem Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Produkcija Carmine Slovenice Threnos (za grlo) ameriškega sodobnega skladatelja Jacoba Cooperja v režiji Karmine Šilec je prejela ugledno mednarodno nagrado Music Theater Now (Glasbeno gledališče zdaj) v začetku decembra.

V gledališkem svetu je bila med odmevnimi uprizoritvami To noč sem jo videl po mednarodno najbolj nagrajevanem romanu Draga Jančarja v režiji Janeza Pipana in izvedbi Drame SNG Maribor. Uprizoritev je nastala v koprodukciji dunajskega Burgtheatra, beograjskega Jugoslovanskega dramskega gledališča, Cankarjevega doma in SNG Maribor. Predstava je tudi že in še bo potovala po vseh teh koprodukcijskih krajih.

Režiser Sebastijan Horvat je zasnoval trilogijo Cement po motivih Heinerja Müllerja v treh mestih nekdanje države - v Zagrebu, uprizoritev je bila v Zagrebškem gledališču mladih, ZKM, v Ljubljani, v SNG Drami, in Beograjskem dramskem gledališču. Ta predstava je bila septembra tudi nagrajena na letošnjem mednarodnem festivalu Bitef. V njem se je s pretresljivo igro odlikovala naša Milena Zupančič.

Slovensko mladinsko gledališče je po naročilu in v koprodukciji Štajerske jeseni - Steirischer Herbst '21 iz Gradca uprizorilo predstavo Žige Divjaka Vročina. Premiera v Gradcu je bila 24. septembra, 12. oktobra pa v Ljubljani. Žiga Divjak je prejel tudi veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za predstavo Gejm v izvedbi Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Gejm je bil nagrajen tudi za najboljšo režijo. V realpolitiki pa je bilo končno po osemmesečni mednarodni novinarski preiskavi razkrito nasilje nad prebežniki na zunanjih mejah EU.

Na 17. Beneškem bienalu arhitekture so 17. maja odprli Slovenski paviljon v produkciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pod naslovom Skupno v skupnosti. Komisar razstave je bil Matevž Čelik. Kustosi Martina Malešič, Asta Vrečko, Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar pa so predstavili več kot 300 zadružnih domov v Sloveniji, kot poseben kulturno-družbeni fenomen.

Od velikih kulturnih infrastruktur so letos septembra v Ljubljani odprli nov prostor umetnosti Cukrarno. Muzejsko razstavno polje je najbolj zaznamovala dvodelna razstava v Narodni galeriji o slikarju, ilustratorju, karikaturistu Hinku Smrekarju. Med ljubiteljskokulturnimi dogodki pa velja omeniti zaradi pandemije zdesetkani Europa Cantat julija v Ljubljani.