Matic Majcen
Vinilne plošče so bile nekoč splošno razširjen medij za poslušanje glasbe. Po tem, ko so ob vzponu CD-jev v 90-ih letih za nekaj časa umaknile s prizorišča, se zdaj spet vračajo. Tokrat sicer nekoliko drugače – kot prestižni predmet s kančkom nostalgije. Tudi pri nas se glasbene založbe zdaj večkrat odločijo za izdajo albuma na vinilni plošči, največkrat ob raznih obletnicah. Te časti je bil ob koncu minulega leta deležen tudi Adi Smolar, saj je mariborska založba Obzorja ob 40. obletnici njegovega nastopanja izdala kompilacijo 12 pesmi z naslovom Pasji dnevi za kantavtorje, ki povzema njegovo obdobje pri založbi Helidon med letoma 1993 in 1997.
„Vinilna plošča izgleda bolj ugledno od CD-ja,“ izdajo komentira Smolar na začetku našega obiska v Slovenj Gradcu. „Gre za nostalgično, prijetno, otipljivo stvar. Tudi zvok je kvalitetnejši.“ Smolar je bil eden tistih glasbenikov, ki so zamudili izdajanje albumov na ploščah, saj se je na sceni pojavil, ko je ta medij počasi že odhajal iz obtoka. „Žal mi je, da smo takrat zamudili to priložnost,“ nam pove danes. Tokratna vinilka je kljub več desetletij trajajoči karieri namreč celo njegova prva.
12 skladb, ki sestavljajo ploščo, ponuja kratek, a reprezentativen prerez ustvarjanja tega slovenjgraškega glasbenika. Izbira pesmi je bila vse prej kot lahka naloga, saj je do danes ponarodelo že toliko Smolarjevih pesmi, da bi jih na album zlahka uvrstil vsaj še enkrat toliko. „Založba mi je prepustila odločitev, katere skladbe bodo šle na ploščo. A sem se znašel v zadregi, ker imam vsako svojo pesem po svoje rad.“ Glasbenik se je zato po pomoč obrnil k svojemu prijatelju Bojanu Sedmaku. „Bojan je velik poznavalec moje glasbe in je že v preteklosti delal svoje kompilacije mojih pesmi.“ Prav on mu je svetoval, naj plošča ne bo nabor največjih uspešnic, temveč pregled raznovrstnosti njegovega ustvarjanja. „Zato sem izbral tudi tiste pesmi, za katere sprva sploh ne bi pomislili, da spadajo na takšno ploščo,“ doda Smolar. Ob tej posebni priložnosti izdaje prve vinilne plošče smo kantavtorja poprosili, da nas ob poslušanju albuma popelje skozi skladbe, ki sestavljajo to kompilacijo. Tu je torej 12 skladb, kakor jih vidi in se jih spominja Adi Smolar.
1. Pasji dnevi
„V manjših krogih sem začel nastopati že leta 1981, predvsem na raznih zabavah, razstavah, literarnih večerih in brucovanjih. Pesem Pasji dnevi je bila prva pesem, ki sem jo v živo zapel na Radiu Dur, ko sem tam nastopal kot mlad kantavtor. To je bilo prvič, da so poslušalci lahko glasovali zame. Skladba je takrat celo zmagala, tako da gre za mojo prvo uspešnico. Izdana je bila na moji prvi kaseti Naš svet se pa vrti (1989). Izvirni naslov pesmi je bil Pasji dnevi za kantavtorje, a je naslov na kaseti vzel preveč prostora, zato smo ga skrajšali.
Pesem govori o obdobjih, ko ti gre nekoliko slabše. V svojih pesmih večkrat govorim o tem, a poskušam najti vzpodbudo, da ljudi hkrati tudi tolažim. Saj so pasji dnevi, ampak tudi to se da obrniti na šalo in narediti kaj vedrega. Pesem je nastala zaradi melodije v refrenu. Ne spomnim se, kako je do tega prišlo, a enostavno sem si nekega dne začel peti to melodijo. Potem sem nekaj časa tuhtal, o čem bi lahko govorila. V glavi sem imel raznorazne teme, tudi kakšno bolj aktualno ali politično. Ker sem velik ljubitelj psov in smo kužke doma imeli od malega, me je prešinila ideja, kako bilo, če bi kakšen glasbenik svoje delo promoviral na bolj atraktiven način. Ko enkrat vem, o čem bo govorila pesem, jo dokončam zelo hitro. Zadostuje mi ideja in refren. Ideje si zapisujem v beležko, na diktafonu pa imam posnetih na stotine melodij. S temi osnutki bi lahko posnel dve ali tri plošče na leto. Vedno sem imel ogromno idej v sebi, čeprav se je dandanes to malo ustavilo.
Pesem ima veliko besedila. Ob neki priložnosti sem zaradi tega dobil prijeten kompliment s strani Trkaja, ki je rekel, da sem s svojimi teksti na nek način opogumil naše reperje, češ, da je slovenščina jezik, v katerem se da marsikaj povedati. Tudi sam imam namreč kar precej pesmi, kjer uporabljam 'parlando' – torej govor in ne petje. Podobno je pri pesmi Neprilagojen. Obe imata zelo raperski učinek. Všeč so mi besede, ki tečejo z lahkoto, ki se rimajo. Pesmi, v katerih čim več poveš in so hkrati tudi duhovite. Pasji dnevi imajo vse to. Ker je šlo za mojo prvo radijsko uspešnico, se ni bilo težko odločiti, da se tudi vinilna plošča naslovi s to pesmijo. Ne bi bilo prav, da je ne bi uvrstil nanjo."
2. Bognedaj, da bi crknu televizor.
"To je še ena pesem z dolgim naslovom, vendar tukaj sem vztrajal, da na ovitku CD-ja ostane celoten naslov. Ne vem, kako bi ga lahko krajšali. Zdel se mi je primeren tudi na naslov albuma, ki je izšel leta 1995. Moja navada je, da si v beležko zapišem, če se spomnim kakšnega zanimivega stavka ali besedne zveze. Ko sem se pripravljal na snemanje plošče Neprilagojen, sem brskal po beležki in sem tam imel zapisano „bognedaj, da bi crknu televizor“. Ne vem, od kod je to prišlo, očitno sem si ob neki priložnosti to zabeležil. Zamislil sem si zgodbo o tem, kako pretirano gledanje televizije pripelje do odtujenosti. Danes sicer ni več televizor tisti, ki preusmerja našo pozornost, temveč so to YouTube, Facebook in nasploh pametni telefoni. Ampak poanta pesmi je še vedno ista. Refren gre hitro v uho. Zaradi ritma in melodije ima pesem veder značaj, vendar je besedilo izrazito grenko. Ko ga bereš na papirju, je še bolj sporočilno. Videospot za pesem Bognedaj, da bi crknu televizor je skupaj s tistim za pesem Zlo počas posnel Branko Đurić – Đuro v sklopu oddaje Teater paradižnik. Šlo je za njegove domislice.
Bognedaj, da bi crknu televizor je bila moja prva plošča s celotno skupino Leteči potepuhi. Ploščo smo posneli zelo na hitro. Bilo jo je užitek delati z njimi in naše sodelovanje traja vse do danes. Kadar sem imel za sabo skupino, so to vedno bili Leteči potepuhi. Vedno sem se zelo oziral tudi na njihove komentarje. V studio sem praviloma prihajal z idejami za pesmi, da smo jih nato vadili. Predstavil sem jim jih kakšnih 30 osnutkov in nato sem opazoval, kako se bodo odzvali. Ko sem videl, katere pesmi so igrali z veseljem, sem te potem uvrstil na album. Predvsem Dejan Došlo je vedno igral to vlogo. Velika večina mojih pesmi je bila posnetih pri Borutu Činču. Ko sem slišal posneto verzijo, sem ga moral poklicati in se mu zahvaliti za opravljeno delo. Vedno sem bil obdan z ljudmi, ki so me vzpodbujali in so pozitivno vplivali name. Tudi zaradi tega sem s toliko večjim veseljem hodil na snemanje."
3. Neprilagojen
"Skladbe na plošči niso v kronološkem zaporedju. Pesem Neprilagojen je nastala pred Bognedaj, da bi crknu televizor. Podobno kot pri slednji sem tudi pesem Neprilagojen napisal na podlagi stavka, ki sem ga imel zapisanega v beležki. „Živeti je težko, vedno sem tepen, ker sem neprilagojen.“ Gre za skladbo, ki nam je bila vedno pri srcu. Gre za pesem v moji značilni maniri opazovanja sveta in ocenjevanja nekih moralnih in etičnih vrednot, vendar ne preveč vsiljivo in kritično, temveč zdravorazumsko. Življenje vsakega malo tepe. Hitro se izkaže, da če si malo svojeglav in drugačen, se boš moral navaditi živeti s tem. Tudi jaz sem bil vedno takšen, ampak ne v provokativnem smislu. Na žalost lahko kdo z drugačnimi pogledi izstopa tudi v pozitivnem smislu, pa je za to kaznovan ali osramočen, dokler ne ljudje prepoznajo, da je imel prav. To se je dogajalo v vseh zgodovinskih obdobjih. Zato sem v zadnji kitici tudi napisal: „Če hočeš v življenju svojem dobro skozi prit, vsakemu se stanju moraš znat prilagodit. Če boš ubogal svojo vest in se načel držal, jih vse življenje – tako kot jaz – dobival boš po glav'.“ To se prerado zgodi. Ko dandanes nastopam v živo, tem vrsticam dodam še: „Vendar boš mirno spal.“ To je poanta pesmi. Živeti v skladu s svojimi vrednotami in načeli prinese miren spanec in mirno vest, kar je tudi najbolj pomembno. In tudi jaz se tega držim.
Na plošči Neprilagojen (1994) sem prvič sodeloval z Letečimi potepuhi, na tem albumu najprej samo s tremi člani. Prva skladba, ki smo jo zaigrali skupaj, je bil Genocid. Pri njej smo dobili veselje in to je vodilo k ostalim. Celotno ploščo Neprilagojen smo snemali v živo. Kasneje smo za kompilacijo Od A do S (1998) iste pesmi še enkrat posneli v polni zasedbi. Na tokratno ploščo je uvrščena ta druga, bendovska verzija pesmi."
4. Vse za dober biznis
"Vsake toliko časa napišem kakšno pesem, v kateri ne ovinkarim. Vse za dober biznis je ena takšnih. To je gnevna pesem. Slog igranja bobnov v tej pesmi se imenuje 'šota'. Tega sloga v Sloveniji nimamo. Celotna pesem je narejena v takšnem 'jugo' slogu. Zaradi tega načina igranja smo jo izvajali celo nekoliko prehitro. Priznam, da sem jo na ploščo uvrstil zaradi nekega občutka, ne ravno nemoči, temveč grenkobe. Šment, toliko let že pojem o enih stvareh, pa se še vedno nič ne spremeni na bolje. Še vedno je v ospredju miselnost, da je za biznis in za velik denar dovoljeno vse in tega se nikakor ne moremo otresti. Od nekdaj ne mi zdi, da je pohlep rak rana človeštva. Na koncu zato zapojem: 'Cel svet postal je flajšmašina.' Pesem je ritmično in tekstovno zelo zanimiva in zaradi tega tudi zelo močna. Tudi izvedba. Bili smo čisto prešvicani, ko smo jo igrali. (smeh)"
5. Zlo počas
"Pesem temelji na zelo preprosti ideji: kako bi bilo vse delati zelo počasi? Idejo sem dobil zelo spontano. Navado imam, da napišem več kitic, potem pa se odločim, katere so boljše, bolj duhovite. Pomemben je vrstni red. Nikoli ne smeš začeti z najbolj smešno. Učinek je potrebno stopnjevati. To je podobno kot pri kakšnem stand up komiku, ki mora najprej ogreti občinstvo, potem pa stopnjuje šale. Pri pesmi Zlo počas sem se tudi sam zelo smejal, ko sem jo pisal. Skladba se je zelo prijela. Ljudje jo zelo radi zapojejo. V nekem intervjuju so me vprašali, kdaj vem, da je pesem hit, in odgovoril sem, da takrat, ko te ljudje na ulici ne pokličejo po tvojem imenu, temveč po naslovu skladbe. 'O, Zlo počas!' 'O, Bognedaj, da bi crknu televizor!' 'O, dvajset ljubic!' To se mi kar veliko dogaja. Moram se tudi pohvaliti, da mi je Tomaž Domicelj rekel, da mu je žal, da ni on napisal te pesmi. Preko poslušanja Domicelja sem odraščal in zato sem prav počaščen, da je prav on izjavil kaj takšnega."
6. Jaz sem nor
"Še ena pesem, ki je zelo šaljiva, ampak obenem ni vedra. Pesem govori o spoznanju, da če se narediš neumnega, se razbremeniš strahu pred posledicami svojih besed in dejanj. Če te imajo ljudje za malo čudnega, lahko poveš malo več in meni kot kantavtorju to vsekakor pride prav. Tudi jaz sem sicer pameten, a me imajo ljudje za malo čudnega. Verjamem pa, da so v vseh teh letih prepoznali mojo iskrenost. Ko me je Tilen Artač prosil, da bi posnel parodijo za oddajo Kaj dogaja?, sem mu to dovolil. Gre za ljudi, ki jim zaupam, da bodo naredili kvalitetno stvar. Včasih je prijetno, da kdo naredi kaj po svoje. Domicelj mi je nekoč rekel, da si lahko kot avtor ponosen, ko vidiš, da ljudje tvoje pesmi spreminjajo, ker na ta način pesem še bolj zaživi. Pesem je dobila tudi videospot. Prav namensko sem za svoje skladbe posnel samo dva videospota, pa še to zato, ker sem ju moral. Ni mi bilo v interesu in nikoli nisem čutil te potrebe. Besedila so tako jasna, da ne potrebujejo dodatnega pojasnjevanja s filmskimi prikazi. Poleg tega vedno trpim, kadar moram odpirati usta na plejbek. Tudi, kadar nastopam na televiziji. Zelo mučno je, zato tega ne delam več. Kadar sem svoje pesmi igral v živo, se pri besedilu nikoli nisem zmotil, ko pa sem odpiral usta na plejbek, pa sem vedno kaj zabrkljal! (smeh)"
7. Daleč je za naju pomlad
"Pesem je sicer izšla na CD-ju Neprilagojen leta 1994, a sem jo napisal že v 80-ih letih, ko sem bil še v službi. Takrat sem delal v uredništvu revije Ljubljanske banke. Gospa Ida Reboljeva je bila urednica, jaz pa sem bil njen asistent. Ko sem pesem napisal, sem za 8. marec prinesel kitaro v službo. Ko je ona imela tam svoje gostje, sem te gospe počastil tako, da sem jim premierno zapel pesem Daleč je za naju pomlad. To je bilo leta 1988 ali 1989.
Takrat si še zdaleč nisem mislil, da bo ta pesem postala tako poznana. V tistem času še sploh nisem imel namena snemati plošč, pa tudi pesem se mi je zdelo tako grenka, da sploh nisem vedel, če jo bom kdaj posnel. Ko sem jo pisal, sem imel veliko težav, ker je tudi mene pretresla. Tudi pel sem jo težko, vedno sem bil solzen. Bil sem v dvomih, ali jo bom sploh lahko kdaj pel na način, da me ne bi preveč ganila. Ampak sem se potem navadil. Pesem se je izkazala za enega mojih večjih evergrinov in je segla v srce tako starejšim kot mladim. Je pesem, ki globoko gane in ti da misliti. Misel na minljivost te vzpodbudi, da bolj kvalitetno živiš in da si bolj obziren in ljubeč. Poanta pesmi je v stavku 'kdo od naju ostal bo sam?' Veliko ljudi se je tu prvič zavedlo, da je vsaka veza obsojena na to, da bo nekega dni eden ostal sam. Ko se tega zaveš, si bolj prizanesljiv do napak drugega in te prisili, da ga znaš malo bolj pohvaliti in ljubiti. Mislim, da imam smisel za to, da glavno poanto pesmi postavim na konec. Zato so vse moje pesmi kot neke vrste rimane zgodbe. Lahko bi jih napisal tudi v obliki krajše novele.
Takšna resnejša tematika me ni plašila, čeprav sem imel manj kot 30 let, ko sem jo napisal. Že prej sem pri kakšnih dvajsetih napisal Naš svet se pa vrti, tudi pri Kako gre čas sem jih imel 20 ali 22. Predvsem pa sem pozno prišel v javnost. Ko je izšla prva kaseta No ja, pa kaj (1993), ki predstavlja začetek moje medijske popularnosti, sem bil star že 33 let. Pozno pa sem začel zato, ker si nikoli nisem predstavljal, da se bom s tem preživljal. Glasbo sem jemal kot hobi in nisem imel nikakršnih ambicij. Bil sem prijetno presenečen, da se je iz tega razvila tako plodovita kariera. Življenje je samo poskrbelo, da sem jo izpeljal na takšen način, kot sem jo."
8. Vroče-hladno
"Gre za pesem, ki je malo bolj pesniška. Nima veliko besedila, ima pa dober ritem. 'Če bil bi gora iz najbolj hladnega ledu, kakor môra zjutraj bi izginil brez sledu.' Na album Neprilagojen (1994) sem jo uvrstil, ko smo jo zaigrali z Letečimi potepuhi in nam je zaradi ritma zvenela zelo dobro. Čeprav gre za kvalitetno skladbo, je nisem nikoli slišal po radiu. Pa bi si to zaslužila. V obilici skladb, ki sem jih posnel, jih je kar nekaj takšnih, ki so bile spregledane. Mislim, da je Vroče hladno ena izmed njih, zato si je zaslužila tudi mesto na tej plošči. Ponosen sem nanjo. Pokaže moj obraz, ki ni tako zelo znan. Imam kar nekaj pesmi, ki so bolj pesniške. Ena izmed njih je denimo tudi Malo manj boli. Prav je, da je na plošči tudi ena pesem, ki me prikazuje kot pesnika."
9. Ona, ona
"Še ena pesem, ki ni dostikrat slišana. Ona, ona kaže mojo nežnejšo plat. Imam malo ljubezenskih pesmi, takšnih, kjer bi jasno izražal svoj odnos do žensk. Sem šegav, včasih se hecam, prav iskreno ljubečih pesmi pa imam malo. Ta pesem ima zelo močno besedilo. Želel sem spesniti poglede na to dragocenost, ki se ji reče ženska, in to tako v pozitivnem kot v negativnem smislu. Spolnost kroji naš vsakdan v veliko večji meri, kot se zavedamo. Iz spolnosti se lahko rojevajo lepe ideja, a tudi zamere in kompleksi, ki se nato kompenzirajo drugje. O tem sem napisal tudi pesem SPS. Moja želja je, da bi našli dragocenost drug v drugem ne glede na to, kakšnega spola ali rase je človek. Karkoli v življenju počneš, so ti prvinski odnosi najbolj pomembni. Če teh odnosov nimaš razčiščenih, te bo to venomer spremljalo."
10. Po službi
"Odraščal sem v času, ko se je slovenska glasba poslušala po radijskih postajah, zato so mi všeč lepe in preproste melodije. Pesem Po službi je 'šlagerček'. Ko sem v Ljubljani še hodil v službo, sem imel pisarno na Šubičevi. Po koncu delovnega dne sem šel čez cesto, kjer je bila gostilnica, ki je imela steklene stene. Tam si se lahko postavil za šank, žulil svoje pivo in gledal naokoli. Tako sta nastali pesmi Iskra, čas in mraz in pa Po službi. Celo pesem sem si domislil v hipu. Spomnim se, da sem šel s trolo domov in sem si jo ves čas pel, da je ne bi pozabil. Ko sem prišel do doma, sem jo s pomočjo kitare na hitro napisal na papir. Še zdaj jo včasih zapojem. Tudi zaradi tega, ker govori o tematiki, ki jo pogosto obravnavam – o našem vsakdanu. O slovenskem vsakdanu. S tem pokažem, da moje pesmi prvenstveno namenjene ljudem v deželi, kjer živim. To so šegave pesmi, ki so odraz naše folklore. V njej omenjam tudi pivo, pa čeprav sam ne pijem. (smeh)"
11. Kdo ima prav
"Pesem, ki je izrazito kantavtorska in ima pesniško kot tudi sporočilno vrednost. En te pljuva, en te hvali. Kdo ima prav? Spoznanje, da ne boš nikoli vsem ustregel, velja za vse poklice in odnose. Vedno mi je bilo nenavadno, da najbolj grozljiva in strašljiva dejanja, kar jih je povzročilo človeštvo, niso bila obsojena s strani vseh ljudi. Kljub vsej grozi, ki jo nekdo povzroči, ima ta človek še vedno svoje pristaše. In tudi obratno. Še tako dobra, čista, brezmadežna dejanja doživljajo napade. To je ta naša večna razdvojenost. To se kaže tudi pri ustvarjanju. Ko nekaj ustvarjaš, si deležen tudi grdih in umazanih kritik. To je vedno bilo in vedno bo. 'Ga ni človeka, ki prav vsem ljudem ustreči bi znal.' Obremenjevati se s tem, ali si komu ustregel, je jalovo početje, zato naj vsak dela, kar zmore in zna. Spoznanje je univerzalno. Gre za pesem, ki je vredna tudi prebiranja. Saj ne, da bi želel ljudem soliti pamet, ampak vsake toliko časa takšna spoznanja ubesedim v svojih rimah in ta dilema je zelo pomembna."
12. Naš svet se pa vrti
"Naš svet se pa vrti 1 je bil naslov moje prve kasete iz leta 1989, vendar pa te pesmi ni bilo na njej, ker sem jo mislil dati na drugi del, vendar pa ta nikoli ni izšel. Pesem izraža ves moj pogled na svet, ki nas obdaja. Ne poveličuj se prekomerno, hkrati pa ne podcenjuj vpliva na ljudi, ki ga premoreš v času svojega obstoja. Kljub temu, da si minljiv, imaš možnost, da s svojimi besedami in dejanji nekaj doprineseš, izboljšaš, popraviš in koga potolažiš. Jaz to počnem. Mislim, da so me ljudje skozi leta spoznali kot človeka, ki jim želi dobro. Ne zaradi lastnih pričakovanj, v smislu, da bi se mi to kakorkoli povrnilo. Za to mi ni mar. Kot človek in ustvarjalec delam to, kar se mi zdi, da je prav. Z željo, da bi to ljudem olajšalo življenje, da bi jih potolažilo in da bi jih opomnil na stvari, ki jih sicer vsi vemo, ampak jih preradi pozabljamo. To pa zato, ker živimo v izrazito potrošniškem svetu z željo po čim hitrejšem uresničevanju in izživljanju svojih želja, kar pa nikoli ne prinese nič dobrega. Pesem na plošči služi kot epilog. Še posebej zadnja kitica. 'Ni bil kaj prida, živet je pa znal.' Kdo sem jaz, da bi vrednotil svoje življenje? To nam pokaže čas. Moja želja je, da preživim čas, kolikor mi ga je še dano, na tak način, da bom polno izživel to priložnost, ki se ji reče življenje. In to z nekim pomirjenim občutkom, da sem naredil veliko za to, da bi bilo lepo ne samo meni, temveč tudi vsem ostalim. Ne samo ljudem, tudi naravi, ki nas obdaja."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
