Prva premiera komične opere Hči polka Gaetana Donizettija v Operi SNG Maribor je bila 13. marca letos, a le v neposrednem radijskem prenosu in spletnem streamigu. Jutri, v petek se bo v Veliki dvorani v režiji Krešimirja Dolenčića predstavila v živo publiki. To bo hkrati tudi prva izvedba te opere na mariborskem odru sploh. Dirigent je Simon Robinson, solisti so Petya Ivanova, Martin Sušnik, Jaki Jurgec, Irena Petkova, Dada Kladenik, Dušan Topolovec, Sebastijan Čelofiga in Suzuki Hideyuki. Scenograf je Matic Kašnik, kostumograf Alan Hranitelj, oblikovalka luči Vesna Kolarec, zborovodkinja Zsuzsa Budavari Novak, asistent režije Tim Ribič, koreografinja Cleopatra Purice, lektorici za francoski jezik Deja Žunko in Katja Knez, lektorica za slovenski jezik Janja Lubej Vollmaier.
Gaetano Donizetti (1797-1848) uživa sloves enega najplodovitejših skladateljev svojega časa. Ustvaril je več kot sedemdeset samostojnih opernih del. Pot do evropske, celo svetovne slave pa je bila dolga. Prvi uspeh je doživel šele 1830. v milanskem gledališču Carcano z opero Anna Bolena, v kateri je upodobil tragično življenjsko usodo Anne Boleyn, druge izmed šestih žena angleškega kralja Henrika VIII.
Nenehno je bil razklan med dvema opernima zvrstema, tragično opero serio in komično opero buffo. Ko se je preselil v Pariz, je med drugim nastala tudi opera Hči polka (La fille du régiment), v kateri je združil francoski humor z italijanskim belcantom. Komponiral jo je za pariško gledališče Opérâ Comique. Donizetti se včasih odkrito, drugič spet subtilno poigrava z glasbenogledališkimi in družbenimi konvencijami, ki nastajajo v komičnih trkih med pripadniki različnih družbenih stanov, kot denimo med oskrbnico vojaških enot Marie in vanjo zaljubljenim mladim Tirolcem Toniem. Z veščo skladateljsko roko jih usmerja v doseganje prepričljivih odrskih učinkov, ki v gledalstvu in poslušalstvu izzovejo smeh in obenem fascinacijo nad virtuoznimi vokalnimi akrobacijami. Od teh je prav gotovo najbolj znana Tonieva arija Ah, mes amis, quel jour de fête, v kateri mora pevec devetkrat zadeti visoki C. V Donizettijevem času je opera Hči polka veljala za eno najuspešnejših glasbenogledaliških del, pri čemer je zlasti vloga Marie predstavljala velik izziv za koloraturne sopranistke.
V svojem glavnem opernem opusu izhaja Donizetti iz Rossinijeve operne dediščine in se v zrelih operah, ko postane vodilni italijanski operni skladatelj, navezuje na mlajšega sodobnika Giuseppa Verdija. Slogovnih sorodnosti med Donizettijevimi, pa tudi Bellinijevimi poznejšimi operami in zgodnjimi Verdijevimi (tja do Rigoletta) ni mogoče prezreti, piše v uvodniku v gledališkem listu dr. Manica Špendal.
Donizettijeve opere izkazujejo avtorjevo izredno dobro obvladanje kompozicijske tehnike in odličen čut za odrsko upodabljanje. Kažejo tudi skladateljev dognan smisel za instrumentacijo in jasen, enostaven, a tehtno zgrajen harmonski stavek. Posebno pa se odlikujejo po prikupni, prijetni melodiki, večidel njih tudi po dramatični moči in izrazni globini. Po dveh neuspešnih poskusih (prvo opero Il Pigmalione je napisal leta 1816, izvedli pa so jo prvič komaj leta 1860), je Donizetti začel svojo ustvarjalno kariero na opernem področju leta 1818 v Benetkah, z izvedbo opere semiserie Enrico Conte di Borgogna. Prvič pa je izšel iz anonimnosti številnih povprečnih italijanskih skladateljev leta 1822 v Rimu z opero Zoraida di Granata. Sledile so velike uspešnice, ki se do danes uprizarjajo na vseh svetovnih odrih, Lucia de Lamermoor, Ljubezenski napoj, Don Pasquale ...
Po petkovi premieri bo opera na sporedu še 17., 19., 21. in 23. oktobra.
