Petra Zemljič
V ponedeljek se bo začel že 55. Festival Borštnikovo srečanje in prejemnik Borštnikovega prstana, najvišjega priznanja za življenjsko delo na področju igralske ustvarjalnosti, je Peter Boštjančič, igralec v Drama SNG Maribor. Danes, ko so sporočili, kdo je prejemnik nagrade, se je javno zahvalil, da "ste me trpeli 45 let. Hvala tudi za lepe trenutke in za tisto, kar teater pomeni; daje publiki, publika pa nam. To je največji čudež, ker se to dogaja tisti trenutek, ko igralec stoji na odru".
Na študij dramske igre se je vpisal po študiju primerjalne književnosti, še na akademiji je za vlogo Hamleta dobil študentsko Prešernovo nagrado, pet let pozneje pa za isto vlogo v celjskem gledališču, kjer je deloval 17 let, Borštnikovo nagrado za mladega igralca. Sledila so mnoga druga igralska priznanja in nagrade. "Zato sem v gledališču že od vedno po malem outsider, vlekel sem poteze, ki jih mnogi niso hoteli razumeti, in res je, da sem jih ravno zaradi tega neštetokrat dobil po glavi.« Te besede je dramski igralec Peter Boštjančič zapisal v knjižici o svojem igralskem delu, izdani pred dobrimi petnajstimi leti, in zagotovo bi jih ponovil tudi danes, ko prejema največjo nagrado za igralsko ustvarjanje, Borštnikov prstan, je v imenu žirije zapisal Blaž Lukan.
Peter Boštjančič se je rodil leta 1952 v Mariboru. Po končani II. gimnaziji se je vpisal na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, smer primerjalna književnost. Leta 1976 je zaključil študij na AGRFT z diplomsko predstavo Ozri se v gnevu pod mentorskim vodstvom Franceta Jamnika. Igralski debi je doživel na odru SNG Maribor leta 1976 z vlogo Tanaska v uprizoritvi Simovićevega Čudeža v Šarganu. Sedemnajst let je bil zaposlen v SLG Celje, sodeloval pa je tudi s PDG Nova Gorica, PDG Kranj, Gledališčem Pekarna Ljubljana …
Leta 1997 se je redno zaposlil v Drami SNG Maribor, piše na spletni strani tega gledališča. Igral je v številnih slovenskih filmih, med drugim je bil Emil v filmu Trije prispevki k slovenski blaznosti v režiji Borisa Jurjaševiča, Jože v filmu Brezno v režiji Igorja Šmida, Laco v filmu Ljubezni Blanke Kolak v režiji Borisa Jurjaševiča. V TV-filmu Poletna idila režiserja Tuga Štiglica je igral Trstenjaka, bil je Jakobus Gallus v TV-nadaljevanki Jakobus Gallus v režiji Frana Žižka.
Leta 1998 je ustanovil Studio Gledališče, kjer je režiral Sofoklejevo Antigono, Pinterjevo Prevaro, dramo Gorkega Na dnu, Grumovo dramo Pierrot in Pierrette, Bettijev Zločin na kozjem otoku, Medveda in Snubača Čehova, dramatiziral in režiral je Cankarjev roman Hiša Marije Pomočnice. Za dolgoletno delo z mladimi gledališkimi navdušenci, okronano z uspešnimi projekti, gledališkimi predstavami, je v letu 2009 prejel zlato plaketo ZKD Slovenije.
"Čeprav je Boštjančič že kot mlad igralec učinkovito združeval telesno in govorno plat vloge in je v tem pogledu zagotovo predhodnik današnjih fizičnih igralcev, je zanj vir gledališča drama, torej tekst, dialog, odnosi med dramskimi liki. A nikdar drama kot suhoparna literatura, temveč kot živi zapis življenja, kot pogoj za živost gledališča, lika, igre, na katero se odziva tudi gledalec. Zato Boštjančič na odru vedno ustvari tudi fizično prepoznaven lik, z nezgrešljivo, zanj specifično držo, ki na sebi nosi enako intenzivno dramsko napetost kot besedilo samo," je med drugim v utemeljitvi nagrade zapisal Lukan.
Prstan bo igralec prejel na zaključni slovesnosti, ki bo 25. oktobra v SNG Maribor.
