Igor Samobor: "Inkaso je bil petina siceršnjega"

V trenutnih pogojih sta ustvarjalski in delovni proces v gledališčih zelo otežena, prav tako organizacija programa in prodaja predstav ter vseh drugih spremljajočih dejavnosti. Zaradi epidemije in vseh dogajanj, ki jih je sprožila, so se, ocenjujejo na primer v ljubljanski Drami, znašli "v čudnem obdobju negotovosti in nenehnih sprememb, kar zelo oteži načrtovanje programa, tudi gostovanj po Sloveniji, v zamejstvu in tujini. Kulturnim delavkam in delavcem omenjene okoliščine jemljejo pomemben vir za pokrivanje stroškov izvajanja in (so)financiranja umetniške dejavnosti, ki sta pomembno pogojena s sredstvi, ki jih lahko ustvarimo le s prodajo vstopnic."

Podatki iz Drame kažejo, da po ukrepih NIJZ in zagotavljanju varnostnih ukrepov v veliko dvorano sprejmejo šestino gledalcev, iz dvoran pa so morali "odstraniti" 80 odstotkov sedežev. 95 odstotkov lanskih abonentov bi želelo vpisati abonma v novi sezoni, a ga bodo lahko zagotovili le tretjini. Umetniški direktor Drame Igor Samobor pravi, da gre za selektivno in v resnici diskriminatorno odrejanje ukrepov za zajezitev širjenja covida-19, ki kaže na odnos odločevalcev do kulture. "Nujno je treba poudariti, da se je v trenutku, ko je bila formalno odpravljena epidemija, začela agonija za vse kulturnike, še zlasti za samozaposlene. Ukrepi NIJZ so ostali, pomoč samozaposlenim kulturnikom pa je bila ukinjena. Medtem ko se je drugim panogam na različne načine pomagalo, je uprizoritvena umetnost ostala sama z zdesetkanim avditorijem. Cerkve, tržnice, trgovski centri, hoteli in gostinski obrati so delovali brez resničnih omejitev, organizatorji koncertov, predstav in prireditev pa so preračunavali razdalje med gledalci v avditoriju. Za ogrado, ki je varovala peščico izbrancev, pa se je lahko nenadzorovano zbrala množica gledalcev in poslušalcev. Inkaso je bil petina siceršnjega. Pod takimi pogoji ne more s svojim delom preživeti nihče. Javni zavodi smo sicer res ves čas dobivali nespremenjene dvanajstine za pokrivanje stroškov dela, ostalih produkcijskih stroškov in hladnega zagona, kar je delno rešilo letošnje poslovno leto, a kako bo z naslednjimi, ne vemo," odgovarja Samobor.

Polprazne dvorane

Dodaja, da je tudi glede na rebalans proračuna videti, da se način varčevanja ni spremenil; večina bo na plečih znanosti in umetnosti. Medtem ko druge evropske države znanost in kulturo razumejo kot tisti del javnih dejavnosti, ki med neko krizo in po njej zagotavljajo pospešeno rast in v tem smislu države ukrepajo, tudi finančno, je pri nas enako kot finančni vidik grozljiv še pogled na polprazno dvorano in misel na tiste, ki si predstavo želijo ogledati, a si je ne morejo, saj zaradi zagotavljanja vseh varnostnih ukrepov terminov preprosto ni dovolj za vse. "Premiera Požigov, predstave, ki jo je režirala Nina Rajić Kranjac, je pokazala pravo stanje. V dvorani, kjer je običajno okoli 400 gledalcev, je na varnih razdaljah sedelo 70 gledalcev. Na odru je bilo trinajst igralcev, ekipa, ki je predstavo pripravljala, pa je štela vsaj petdeset sodelavcev. Stoječe ovacije, ki se ponovijo na vsaki ponovitvi, so poklon ustvarjalnosti in tudi trmi za neomajno stremljenje k vrhunskim rezultatom. So poplačilo za vse napore in neomajna prebijanja skozi varnostne restrikcije. O tem objektivno pričajo brez izjeme pozitivne recenzije in ocene gledališke stroke. Prepričevanje uradnikov NIJZ, da gledališka predstava ni enaka rock koncertu, ni obrodilo sadov, da ljudje razkuženi in z maskami v miru sedijo drug zraven drugega, tudi ne, da je v vsakem trgovskem centru gneča in dotikanje mnogo večje kot kadarkoli v gledališču, tudi ne, in ne, da je vsak obisk tržnice veliko bolj 'nevaren'. Zdi se, da o tem, kakšne bodo posledice sprejetih ukrepov na uprizoritvene umetnosti, ne razmišlja nihče, niti nihče ne namerava zanje prevzeti odgovornosti," sklene Igor Samobor.
Direktorica celjskega gledališča Tina Kosi pravi, da so od sredine marca do poletja izgubili okoli 130 tisoč evrov lastnih prihodkov. Zaradi protokolov NIJZ lahko v veliki dvorani z 220 sedeži sedi 57 ljudi, na Malem odru, ki ima 72 sedežev, pa 17 obiskovalcev. "Naši lastni prihodki bodo kljub velikemu številu odigranih predstav zgolj simbolični. Tudi na gostovanjih veljajo za kulturne domove in ostala gledališča enaki protokoli, kar pomeni, da pokrijemo zgolj dejanske stroške gostovanja in ne zaslužimo nič, kar bi morali vlagati v nove predstave. V SLG Celje smo spremenili program dela. Delamo predstave z manjšim številom igralcev in dvojno zasedbo, da nam ne bi odpadlo veliko število predstav zaradi prehladov, bolezni in morebitnih karanten. V gledališču se držimo navodil NIJZ, vendar je oder prostor, kjer igralci ne morejo uporabljati maske. Ob tem nam delajo težavo zapleteni birokratski postopki: pridobivanje pozitivnega mnenja NIJZ, prijava predstav v matični hiši na policijo in tako naprej," o organizaciji v sezoni 2020/21 govori Kosijeva.

Tudi vplivi na program

Časovni izpad pa je že povzročil zamik pri izvedbi načrtovanih premier v SNG Nova Gorica. En projekt so morali prestaviti za pol leta, enega pa odpovedati, navaja Marko Bratuš, umetniški vodja teatra. Da bi ohranili programsko shemo čim bolj podobno prejšnjim sezonam, so se odločili za vstop v koprodukcijo z drugimi gledališči, ki so prav tako zaradi covida ostala brez svojih načrtovanih programov. "Javni zavodi premiere in ponovitve sofinanciramo tudi z dohodki s trga in prodajo vstopnic v domačih dvoranah, tako da bo izpad dohodka, ki smo ga ocenili na 50 odstotkov, precej močno vplival na program. Glede na to, da za naše gledališče trg pomenijo kulturni domovi, ki večinoma letos niso razpisali svojih abonmajev, je pričakovati, da se bo izguba vlekla tudi v naslednje leto. V domačih dvoranah je sedežni red prilagojen, kapacitete obeh dvoran so več kot polovico manjše, obenem pa je tudi vpisa abonmajev pričakovano manj. Izpad dohodka bo, če bo rebalans proračuna vplival na prihodke javnega zavoda s strani ministrstva, močno vplival na programsko shemo naslednjega leta, tako da obstaja resnična bojazen pred rdečimi številkami že letos," opozarjajo v Novi Gorici.
Novi koronavirus je močno prizadel vse, navaja direktor SNG Maribor Danilo Rošker. Velika dvorana, ki je lahko gostila 876 gledalcev, ima sedaj na razpolago le 370 sedežev za izvajanje programov Opere in Baleta. V Stari dvorani, kjer je prostora za 300 gledalcev, je trenutna kapaciteta 100 sedežev. Na Malem in Komornem odru so iz nekdaj 80 sedežev prišli na zgolj 26.

Od epidemije koronavirusa marca so v gledališču ostali brez lastnih prihodkov, ki so jih sicer namenjali za program in prekarne delavce. Za slednje so poskrbeli tudi v času zaprtja gledališča, pravi Rošker, a to je bilo mogoče tudi zaradi tega, ker v času koronavirusa ustanovitelj ni zmanjšal izplačil svojih obveznosti. Glede na kapacitete dvoran pa so v obstoječih razmerah vstopnice razprodane.

"Pri našem zvestem občinstvu je povpraševanja več, zato bomo morali predstave za nekatere abonmaje odigrati večkrat. Kljub temu se je vpis abonmajev zmanjšal, ker občinstvu ne moremo zagotavljati njihovih stalnih sedežev, saj upoštevanje varnostnih direktiv zahteva znatno prilagajanje. Skupaj z drugimi gledališči si prizadevamo, da razmere ne bi bile diskriminatorne, pač pa življenjske," pravi direktor. Ves čas se prilagajajo priporočilom, navodilom in odlokom vlade ter NIJZ, vsi programi Drame, Opere in Baleta ter Festivala Borštnikovo srečanje pa tečejo in bodo izvedeni pod aktualnimi pogoji.

Da dosledno upoštevajo zdravstvena navodila in priporočila NIJZ zaradi varnosti občinstva in zaposlenih, sporočajo tudi iz službe za stike z javnostjo Opere in Baleta Ljubljana, za zdaj imajo razprodane predstave. Kljub epidemiji in začasnemu prenehanju umetniške dejavnosti so obdržali finančno stabilnost, so še zapisali.