Ingo Schulze: Padca zidu nisem nikoli razumel kot sporočilo, da je s socializmom konec

Kristina Božič
07.03.2019 14:28

Letošnji gost Fabule govori z mehkobo radodarnega pogleda, ki se smeji navznoter in navzven. Ko je leta 1989 padel berlinski zid, je bil prepričan, da je prišel čas za demokratični socializem.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Robert Balen

Ingo Schulze je zares rad pisatelj. In svoje delo jemlje resno. Govori o svobodi, ki jo je našel v različnih literarnih formah. V sodobnem svetu, ki ga vse bolj zaznamujejo zakonitosti in krivice neoliberalnega, globaliziranega kapitalizma, prek njih vzpostavi distanco. Z dobrohotnostjo, za katero se skriva uporniški duh, pripoveduje o radijski oddaji v knjigarni, pri kateri je sodeloval s prijateljem na božični dan. "Veste, sijajno bi bilo, če bi literatura lahko ljudem približala ideje, zgodbe in podobe sveta, drugačnega življenja. Moj prijatelj je tedaj na radiu prebral drago mu kratko zgodbo o ljudeh, ki so želeli uprizoriti biblične tri kralje. A so ugotovili, da jih je preveč, ki so temnopolti. Na koncu pride moj najljubši stavek: Nič, treba bo spremeniti model," se mu zasvetijo oči.

"Sesutje socialističnih držav je pri marsikomu obveljalo kot sporočilo: 'S socializmom je konec, ostal je le kapitalizem in bomo pač živeli na neoliberalni način.' Zame ni bilo to nikoli res," pravi Ingo Schulze. Fotografija je ujela trenutek 12. novembra 1989, ko je žerjavist umaknil še en del zidu, da se je omogočilo nove prehode za ljudi med vzhodnim in zahodnim Berlinom.  
Reuters
Najdaljši ostanek zidu, ki je postal del mestne arhitekture sodobnega Berlina. 
Reuters
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta