(INTERVJU) Martin Belič, flavtist Münchenske filharmonije: "Reševali nas bodo hitri testi"

"Zaradi ogorčenja in nerazumevanja kulture v teh težkih časih smo se Münchenski filharmoniki odločili za tišino"

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Martin Belič 
Slawomir Grenda

Že štirinajsto leto je Martin Belič v Münchnu, kot član tamkajšnje prestižne filharmonije. Za njim je bleščeča kariera flavtista solista. Po šolanju na mariborskem konservatoriju je, rojeni Slovenskobistričan, študiral in diplomiral na salzburškem Mozarteumu, pri legendarni Ireni Grafenauer. Podiplomski študij je zaključil pri Michaelu Martinu Koflerju, danes kolegu pri Münchenskih filharmonikih. Med podiplomskim študijem je šel na avdicijo v München in bil sprejet med 220 kandidati.

Te dni se je v svojem matičnem orkestru, v Münchenski filharmoniji, pridružil protestu nemških glasbenikov, ki so 2. novembra z akcijo Brez umetnosti in kulture postane tiho - "Ohne Kunst und Kultur wird's still" - s tihim protestom opozorili na nevarnosti, ki jih po njihovem mnenju umetnosti prinaša zaustavitev javnega in kulturnega življenja zaradi epidemije covida-19. S protestom so izrazili nestrinjanje z državnim ukrepom.

Münchenska filharmonija, ki jo ta čas vodi Valerij Gergijev (nasledil je Christiana Tielemanna in Lorina Maazela), ima kar 16 tisoč abonentov, tri do štiri abonentske koncerte tedensko. Ob prvem valu niso javno koncertirali od 21. februarja do 31. avgusta letos.

​Večina abonentov v rizični skupini

Nazadnje sva se pogovarjala za Večer konec aprila letos, ob prvem koronavalu. Kaj se je zgodilo medtem? Za vašo Münchensko filharmonijo se je sezona sprva začela kar obetavno, kajne?

"Sezono smo res začeli z aprilom z velikim zagonom in upanjem, da se stvari normalizirajo, kajti vsak glasbenik si je že res želel ponovnega skupnega muziciranja in usklajenega vsakdana. Res je, da smo se od septembra okvirno lahko držali našega letnega plana in delali praktično iz tedna v teden. Velik problem so bila pravočasna testiranja solistov in dirigentov, saj so prihajali od vsepovsod. Programi so se spreminjali dnevno, tedensko. Mislim, da nas bodo v bodoče reševali samo hitri testi, ki nam bodo omogočali normalne koncerte in veliko manj nezaupanja med ljudmi, ki se trenutno bojijo obiskati koncerte zaradi okužb. Velika večina naših abonentov sodi v rizično skupino."

V ponedeljek, 2. novembra, ste skupaj z berlinsko Staatskapelle in še nekaterimi orkestri izvedli tihi protest - pod sloganom Brez umetnosti in kulture postane tiho. Lahko opišete projekt, kako je prišlo do tega, kako so ga komentirali v javnosti?

"Zaradi ogorčenja in nerazumevanja kulture v teh težkih časih smo se Münchenski filharmoniki z nekaj nemškimi orkestri in opernimi hišami odločili za projekt 'Sang und Klanglos - Alarmstuffe Rot', ki se je zgodil 2. novembra v znamenju tišine. S tem dogodkom smo hoteli simbolično pokazati solidarnost in podporo vsem svobodnim umetnikom. Opozoriti smo hoteli na stanje v umetnosti in kulturi, ki je še vedno enako kot med prvim 'lockdownom'. Zaradi nastale situacije je eksistenca svobodnih umetnikov postavljena na kocko. Treba je povedati, da ne gre za nas, za Münchenske filharmonike, kajti mi imamo privilegiran status. Filharmonikom gre dobro in to je tudi treba poudariti."

​Nazadnje igrali za 50 ljudi

Kako je ta čas v Nemčiji, na Bavarskem glede koronaukrepov? Delate kaj, vadite ali ste v totalnem lockdownu?

"Zaradi trenutnih ukrepov smo namensko teden dni prosti. Zadnjih par mesecev smo se bojevali s številom poslušalcev. Najprej jih je bilo lahko samo 500, klub naši kapaciteti 2572 sedežev. Iz meseca v mesec pa se je vse skupaj prilagajalo nastalim situacijam. Nazadnje smo ponovno igrali za petdeset ljudi na koncertu, kar je res žalostno. Dvorano bi lahko napolnili s tisoč abonenti, a bavarski minister se je odločil drugače. Po navadi igramo tri koncerte na teden. V znak razumevanja naših abonentov smo izvajali v zadnjih štirinajstih dneh šest koncertov na teden (dva na večer, z vsemi higienskimi ukrepi). Koncerti so bili po minutaži krajši, le 80 minut brez pavze. Z 11. novembrom delamo naprej, snemanja, prenosi v živo (livestream), seveda vse brez publike."

Aprila sva že govorila o težavnem položaju samostojnih umetnikov. Kako je sedaj? Ali vlada oziroma kulturno ministrstvo načrtuje še kako pomoč za to najranljivejšo skupino? Menda je bilo na začetku obljubljeno tisoč evrov pomoči na mesec, kako je s tem?

"Trimesečno pomoč je dobila večina svobodnih umetnikov, čeprav je vse skupaj zelo dolgo trajalo in je bilo zelo zakomplicirano. Prišlo je tudi do manj lepih dogodkov. V dopisu za trimesečno pomoč je bilo zapisano, da je treba najprej porabiti svoje prihranke, šele nato si 'upravičen' do državne pomoči! Na kakšen način se bodo te stvari preverjale in kako bo s kulturniki v prihodnjih mesecih, pa se žal ne ve."

In vaša družina, kako se spoprijemate s tem drugim valom epidemije? Ste imeli v orkestru ali vašem krogu kakšno okužbo?

"Trenutno so na Bavarskem počitnice. Prihodnji teden bodo šole in vrtci obratovali normalno, saj imamo delni lockdown. Sam imam dovolj svojega dela in projektov in upam, da mi jih uspe realizirati prihodnje leto. Je pa res, da se izve za vedno več okuženih v bližnji okolici, kjer živim. Od prijateljev in sodelavcev pa ni bil nobeden okužen s korono."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta