Melita Forstnerič Hajnšek
Pisatelj, esejist, prevajalec, univerzitetni docent in glasbenik klarinetist Miran Košuta je rojeni Tržačan. Diplomiral je na ljubljanski Filozofski fakulteti tedaj še Univerze Edvarda Kardelja iz slavistike in primerjalne književnosti, na Konservatoriju Benedetto Marcello v Benetkah pa iz klarineta. Poklicno se je posvetil založništvu, proznemu, esejističnemu pisanju, prevajanju in univerzitetnemu poučevanju.
Konec 90. let ste bili predstojnik slovenistike na znameniti Univerzi La Sapienza v Rimu, od 2001. pa vodite stolico slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti, zdaj Oddelku za humanistične študije, tržaške univerze. Kaj to predstojništvo na dveh tako pomembnih univerzah pomeni in je pomenilo?
"Pomeni mi predvsem predanost in zavezanost moji materni istovetnosti: slovenskemu jeziku, književnosti, kulturi, narodu, zemlji. Pomeni in je pomenilo pa to predstojništvo tudi svojstven življenjski izziv. Preden sem bil novembra 1998. po v Rimu uspešno opravljeni državni habilitaciji za izrednega univerzitetnega profesorja redno nastavljen kot slovenist na tamkajšnjem vseučilišču La Sapienza, sem namreč že obljubil tržaški univerzi pogodbeno poučevanje slovenskega jezika in književnosti na njeni Filozofski fakulteti. Ob natečajni zmagi in nastavitvi v Rimu bi se bil na tisto obljubo kajpak lahko požvižgal. Pa se nisem, ker je bilo ne le pomembno, ampak zaradi omenjene zavezanosti celo bistveno ohraniti in okrepiti tedaj hirajočo slovenistiko na tržaškem vseučilišču. Tako se je začel moj osebni potovalni pingpong med Rimom in Trstom. V Rimu sem moral kot redno nastavljeni profesor poučevati tri dni vsak teden, v Trstu pa kot pogodbenik vsak drugi teden, seveda za dvojno število ur. Ni bil ravno hec, saj obe univerzi ne loči tanka pingponška mrežica, ampak sedemstokilometrska razdalja. Štiri leta sta si me takole podajali obe vseučilišči. Odtlej pa izvajam slovenistično predstojništvo izključno v Trstu, saj je rimska univerza z novim natečajem čez čas vendarle nastavila rednega naslednika. Če pa naj iz te svoje osebne 'perglihe', po Svetokriškem rečeno, izlužim splošnejši poduk, bi poudaril predvsem nujnost ne zgolj individualnega, osebnega, ampak predvsem strukturnega, institucionalnega, državniškega zavzemanja za ohranitev in razvoj slovenistik na vseh italijanskih univerzah, kjer danes domujejo: v Neaplju, Rimu, Padovi, Vidmu in Trstu. To so naše biserne kulturne ladje na sosednjem italijanskem morju."
V Trstu ždiš na dnu državnega slepiča, vlaki pa ne podaljšujejo svoje vožnje niti do Kopra
Od ena do pet od Bergama do ...
Zgodbe s terena, denimo iz Bergama in drugih krajev, ki smo jim priča, so kataklizmične. Kako vi osebno kot Tržačan doživljate italijansko tragedijo?
"Zaprt sem doma, v karantenski osami, iz katere ne smem, niti da bi postoril najnujnejše na vrtu ali v vinogradu. A to je seveda prazen ništrc v primerjavi s tragedijo, ki jo doživlja zlasti bližnja Lombardija, kjer urgence pokajo po šivih, kjer primanjkuje ležišč, umetnih pljuč, mask, zdravnikov, bolničarjev in kjer starejši in šibkejši zato umirajo kot muhe, da morajo odvažati njihove krste z vojaškimi konvoji do naše dežele za upepelitev. Sredi vsega tega gorja pa se prenekateri neodgovornež še vedno brezskrbno sprehaja po državi in pišmeuharsko širi okužbo, kak nadebudni orožnik pa preganja po gozdovih samotarske nabiralce pomladnih divjih špargljev ... Noro in pošastno!"
Kako se sami varujete pred okužbo, imate študij na daljavo …?
"Da. Univerza nas je opremila s spletno platformo, prek katere lahko poučujemo na daljavo, pošiljamo študentom najrazličnejše gradivo, se z njimi sporazumevamo v živo in od doma običajno ali celo diplomsko izpitujemo. Vendar je upati, da bo ta prisilna selitev didaktike v računalniško virtualnost čim krajša, saj so stvarna, živa, s človeškim stikom ožlahtnjena predavanja nenadomestljiva."
Je biti dvojezičen prednost in dodana vrednost ali prekletstvo?
"Prej ko prešernovski 'pekel', kar utegne tudi biti v neprijaznih časih in okoliščinah, je dvojezičnost vendarle predvsem 'nebo', dragocena dodana vrednost."
Kako je z Italijani, ki študirajo slovenistiko? Na začetku ste imeli celo težave, ker so Italijani slovenščino uvrščali med neevropske jezike?
"Res je, a slovenščina je zdaj trdneje pričvrščena na italijanski vseučiliški pomol. Vsaj na našem oddelku za humanistične študije tržaške univerze. Naš prvo- in drugostopenjski študij je letos vpisalo v najrazličnejših kombinacijah dvajset študentov, od tega precej Neslovencev, saj je začelo vse od vstopa Slovenije v Evropsko zvezo in schengensko območje zanimanje za slovenščino tudi pri nas postopoma naraščati."
Ste tudi odličen šolani klarinetist, nadaljujete z glasbo?
"Vsekakor: a bolj s klavirjem kot s klarinetom, ki ga zaradi pomanjkanja časa žal preredko vadim. Tako mi ob klavirju zbeži marsikatera ura, ob klarinetu pa marsikateri sosed …"
Sredi vsega tega gorja pa se prenekateri neodgovornež še vedno brezskrbno sprehaja po državi in pišmeuharsko širi okužbo
