Petra Vidali
Tokratni koncert bo razblinil vso negotovost, kaj po tolikih letih odsotnosti iz Maribora počne Irena Grafenauer danes," so zapisali v Koncertni poslovalnici Narodnega doma. Obljuba razkritja misterija je klasična vaba, ki pa se diskurzu o Ireni Grafenauer še posebej dobro prilega. Obdaja jo "tančica skrivnosti in žarenje, ki spremlja genialne in nikoli povsem razumljene osebnosti," so še zapisali v napovedi. Ker je v začetku tisočletja, ko je zbolela za levkemijo, tančico delno odgrnila sama in je njen boj mobiliziral srčnost sodržavljanov, smo se začeli obnašati, kot da imamo pravico vedeti, kaj se z "našo" umetnico dogaja. Seveda je njen glas tako odmeval, ker je takrat že bila svetovno znana flavtistka, doma pa brez dvoma najbolj znana instrumentalistka, ob bolezni pa so jo "usvojili" tudi tisti, ki verjetno nikoli niso slišali, kako zveni njena flavta.
Zdi se, da je bilo vsega preveč. Umaknila se je zaradi bolezni, a najbrž tudi zaradi pritiska. Od februarja 2005, ko je prejela Prešernovo nagrado za življenjsko delo, ni bilo več nobenega intervjuja z njo. Konec leta 2006 je bila spet na koncertnih odrih in je tudi spet poučevala na Mozarteumu, v Sloveniji pa znova nastopila na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma konec leta 2007. V zadnjem desetletju je nekajkrat nastopila tudi na manjših odrih, a brez posebnega medijskega pompa.
Kako pomembno je biti svoboden
Pred desetletjem ste mi v intervjuju povedali, da ste vsako jutro poljubili flavto in pihnili vanjo iz globoke notranjosti. To ni bil le izpihnjeni ton, ampak dah vaše duše, ste dejali. Kako je s tem dahom duše, se ohranja skozi leta?
"Mislim, da je moja duša vedno ista - mirna in ljubeča. Tisto, kar mi je podarjeno, vzamem in se za to zahvalim. Če ne poljubim flavte, potem pa ves svet - in vsakomur želim najboljše ... Česar z govorom ne znam ... Hvala bogu mi je bilo dano, da sem se lahko ukvarjala z glasbo in skozi flavto izražala, pela tisto, česar z govorom ne znam. Ampak, napočil je nov čas - zato sem želela spregovoriti, prositi ... In želim se tudi vedno znova zahvaliti dobroti in sočustvovanju ljudi, ki so nam, pacientom, pripravljeni pomagati. To me veseli in osrečuje. Vidim, kako smo povezani drug z drugim in kako smo skupno močni. Slovenija je ozka, ozka, ozka ... Odprimo jo s skupnimi močmi. Poskušam do kraja svojega življenja pokazati, kako pomembno, kako neobhodno je biti svoboden."
(Iz intervjuja Melite Forstnerič Hajnšek z Ireno Grafenauer v Večeru februarja 2005)
Flavta, dih in izdih v glavni vlogi
Tokrat jo igra "s prijatelji" v okviru turneje, nastopili bodo še v Krškem, Domžalah in Tolminu. Koncert sta zasnovala z Matetom Bekavcem in o njem povedala, da bo "koncertno popotovanje skozi prostor in čas, s flavto, dihom in izdihom v glavni vlogi". Kajti, "vsak od nas je obdarjen z določenim številom dihov in izdihov v življenju. Ta dar ljudje izkoriščamo na različne načine, bolj ali manj ozaveščeno. Pri tem pa je prav dih naša moč. Skozenj lahko zaužijemo in podarimo sebi in morda še komu esenco življenja. V rokah glasbenika pihalca zazveni tudi kos lesa, veje ali kovine. In prav izdih je tisti, ki iz surove materije izvabi božanske zvoke. Zvok pihalnega inštrumenta nosi v sebi posebno moč. Ta je bila v zgodovini uporabljana v razne namene, od klica k borbi do povsem rahločutnih preizkušenj. Te moči so se naši predhodniki dobro zavedali. Zven piščali so tudi prepovedali ali pa se bali, da bo s svojo lepoto priklical device in jih zapeljal v skušnjave. Ta koncert bo posvečen flavti, njenim predhodnicam in sorodnicam z vseh koncev sveta. Posvečen pa bo tudi zvočni čarovniji, ki nas lahko popelje v nerealne svetove, polne čudežev, s pomočjo katerih spoznavamo bistvo svojega zavedanja in reflektiramo duhovna in moralna vprašanja. Ta koncert bo poklon moči, ki jo nosijo v sebi človeški dih in pihalna glasbila."
Glasba in poezija
Na torkovem 5. koncertu Komornega cikla bodo nastopili: Irena Grafenauer, flavta, Mate Bekavac, klarinet, Mairead Hickey, violina, Božena Angelova, violina, Gea Pantner, viola, Jaka Stadler, violončelo, Jošt Lampret, kontrabas, Per Rundberg, klavir, Klaus Jäckle, kitara, Mia Skrbinac kot pripovedovalka. V napovedi sporeda ni skladb, ampak so skladatelji C. Debussy, G. Bizet, J. S. Bach, A. Lourie, O. Messiaen, W. A. Mozart, M. Krečič, E. Schulhoff, A. Roussel, C. M. von Weber, O. Golijov, ob njih pa "izbrana poezija in priredbe ljudske glasbe".
Prva ženska v Orkestru Bavarskega radia
Vseeno ponovimo, kako je to moč razvijala Irena Grafenauer. Leta 1972 je Irena Grafenauer, stara samo 15 let, maturirala na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani, na Akademiji za glasbo pa diplomirala tri leta pozneje. Na akademiji je v razredu Borisa Čampe nadaljevala tudi podiplomski študij. Izpopolnjevala se je pri dveh solo flavtistih Berlinske filharmonije, Karlheinzu Zöllerju v Hamburgu in Aurèlu Nicoletu v Freiburgu.
Že pri sedemnajstih je postala absolutna zmagovalka vseh kategorij mednarodnega tekmovanja glasbene mladine v Beogradu. Leta 1978 je zmagala na svetovnem tekmovanju flavtistov v Ženevi in prejela posebno nagrado za izvajanje glasbe vseh časovnih obdobij, ki jo pred tem petintrideset let niso podelili nobenemu tekmovalcu. Leto kasneje, leta 1979, je zmagala v Münchnu in dobila nagrado Stern des Jahres, že leta 1980 tudi nagrado Prešernovega sklada in 1985. nagrado Orlando na dubrovniških letnih igrah.
Kot prva ženska v zgodovini, poleg vsega pa še tujka, se je leta 1977 prebila do mesta solistke enega najboljših nemških in svetovnih orkestrov, Orkestra Bavarskega radia, ki sta ga takrat vodila znamenita stalna dirigenta Rafael Kubelik in Sir Colin Davis. Po desetih letih se je zaradi vse pogostejših solističnih in komornih koncertov od orkestra poslovila in umetniško pot nadaljevala kot vrhunska solistka in pedagoginja, že od leta 1987 je redna profesorica flavte na Visoki šoli za glasbo Mozarteum v Salzburg.
Kot solistka je obšla ves svet. Igrala je z najboljšimi svetovnimi orkestri (Berlinska filharmonija, Evropski komorni orkester, Akademija St. Martin in the Fields ...) in dirigenti, kot so (bili) Karl Böhm, Daniel Barenboim, Bernard Haitink, Wolfgang Sawalisch ... Najmočnejša glasbena doživetja so bila, kot pravi sama, plod sodelovanja z dirigentoma Leonardom Bernsteinom in Sandorjem Veghom ter violinistom Gidonom Kremerjem.
Irena Grafenauer je edina flavtistka na svetu, ki je posnela ekskluzivno serijo desetih plošč za nizozemsko založbo Philips ter je kot ena najbolj cenjenih interpretk Mozartove glasbe sodelovala pri doslej največjem svetovnem glasbeno-založniškem projektu - izdaji Mozartovih zbranih del na 180 ploščah.
