Prvi koncert abonmaja Grad Rače 2020 je gostil Ensemble 1781 z avtentičnimi glasbili tistega časa v zasedbi Aljaž Beguš in Massimiliano Miani, klasični klarineti, Erik Košak in Metod Tomac, naravna roga, ter Claudio Verh in Paolo Calligaris, klasični fagoti, in s programom Mozartove Serenade št. 11 v Es-duru, K.375 in Beethovnovega Seksteta v ES-duru, op. 71, in Koračnico za pihalni sekstet v B-duru, WoO 29.
Zrele stvaritve izjemnih ustvarjalcev ali genijev so brezčasne, ker iz njih žari moč energijskega sevanja skozi nove in nove generacije, kljub večnemu preizpraševanju in vrednotenju skozi čas. Če imajo seveda (v glasbenem in literarnem pogledu) primerne protagoniste - izvajalce. In sta jih imela - namreč Mozart in Beethoven v muzikih Ensemble 1781, ki nosi ime po nastanku Mozartove Serenade v pričujočem koncertu (seveda jo držijo v železnem repertoarju). Ker so rogovi iz tistega časa, so brez ventilov, fagoti in klarineti pa tudi z manj zaklopkami. Konstrukcija glasbil daje zvoku poseben čar, kot če spoliramo starinski nakit. Navdušujoče invencije in instrumentacijska iznajdljivost avtorjev pripeljejo do iskrive stare muzike, ki vznemirja muzikalne utripalke poslušalca. Da ta glasba "prime" enako v sedanjem kot v tistem času, je seveda čisto razumljivo, saj se muzikalna senzibilnost človeštva ne spreminja. Naravno sta tako Mozart in Beethoven ob preizkušenih virtuozih (skladbe to vseskozi zahtevajo) stopila pred polno dvorano navdušene publike v na novo "spoliranih" zvočnih oblačilih – ne kot simpatična realiteta, temveč kot polnokrvno zvočno doživetje.
