Izposoja in prodaja elektronskih in tiskanih knjig v času epidemije: Res čas za branje?

Po prvem tednu pandemije se je Biblos pohvalil z izjemnim povečanjem prometa: z 9-kratnim povečanjem števila izposoj. S 300 izposoj v enem dnevu so prišli na skoraj 2700 izposoj. Manj izpostavljena je bila druga informacija: število uporabnikov elektronske knjižnice se ni tako zelo pomnožilo, temveč samo podvojilo: prej jih je bilo 1000, zdaj jih je 2000. Tisoč novih elektronskih bralcev ni zanemarljiva številka, vseeno pa sklep te statistike ni tako veličasten, kot se je zdel ob promocijskem sporočilu portala. Če dvakrat več bralcev prebere devetkrat več knjig, potem drži predvsem, da tisti, ki so že brali, berejo še več.
Kaj pomenijo te številke, če jih primerjamo z izposojo tiskanih knjig v knjižnicah? Slovenske knjižnice v enem letu izposodijo 10 milijonov enot gradiva. (Mariborska knjižnica na primer izposodi 1,5 milijona enot na leto.) Po pavšalnem izračunu je to 10-krat več izposoj, kot bi jih imel Biblos, če bi si torej bralci vsak dan izposodili 3000 knjig. Tudi če bo sorazmerno s trajanjem epidemije rasla izposoja elektronskih knjig, si bodo bralci izposodili bistveno manj knjig, kot bi si jih v knjižnicah.
Kako pa je v tem času s prodajo knjig? Biblos se s povečanjem prodaje elektronskih knjig ni pohvalil. Cene nekaterih knjig so sicer bistveno znižali. Roman Belo se pere na devetdeset stane v tiskani izdaji 24 evrov, kot elektronska knjiga je stal 17,99 evra, zdaj pa jo je v posebnem paketu mogoče dobiti po 4,99 evra. Za tiste, ki bi še vedno raje imeli v rokah papir, zagotavljajo brezplačno (in varno) dostavo knjig.