Klara Širovnik
Doslej opravljene raziskave kažejo, da lahko z redno miselno aktivnostjo in učenjem novih veščin zmanjšamo tveganje za Alzheimerjevo bolezen in demenco. Tako zaposlimo svoje možgane in jih z branjem, miselnimi ugankami, reševanjem križank itd. ohranjamo v dobri kondiciji. Hkrati pa lahko knjige in filmi, ki Alzheimerjevo bolezen in demenco tematizirajo na inovativen način, pri soočanju z novo življenjsko situacijo pomagajo tudi svojcem obolelih.
Demenca v filmu
Oče (Florian Zeller, 2020, 97 minut)
Gledalec se znajde v glavi protagonista, ki obupano išče izgubljene koščke sestavljanke, da bi znova sestavil sliko svojega življenja. Večerov filmski kritik Matic Majcen o filmu zapiše, da gre za srce parajočo zgodbo o starostniku z demenco, ki se gledalcev dotakne z genialno upodobitvijo lika, za katero je zaslužen Anthony Hopkins. V primerjavi z mnogimi drugimi filmi na to temo pa film tudi samega gledalca postavi v položaj zmede in izgubljenosti, v kakršnem se znajde protagonist. Recenzijo lahko preberete tukaj.
Še vedno Alice (Richard Glatzer, Wash Westmoreland, 2014, 101 minuta)
Alice, priznana profesorica lingvistike in srečno poročena mati treh odraslih otrok, opazi, da je začela pozabljati besede. Ko obišče zdravnika, ji ta postavi diagnozo zgodnje Alzheimerjeve bolezni. Alice je pred dilemo, kako ohraniti dostojanstvo. Odlična igra Julianne Moore je eden od adutov filma, ki poleg osebne drame vsaj delno predstavi tudi družbeni odnos do demence.
Vorteks (Gaspar Noé, 2021, 142 minut)
Zgodbena linija sledi starejšemu paru, katerega odnos in vsakdan sta zaznamovana z diagnozo demence. V filmu v vlogi očeta nastopi sloviti Dario Argento, francosko-argentinski režiser Gaspar Noé pa je film, ki ga sicer zaznamuje umirjen slog pripovedovanja, zasnoval z mislijo na svojo osebno situacijo, četudi delo ni avtobiografsko. Z demenco se je ustvarjalec namreč večkrat zelo od blizu srečal v svoji družini. "Nekateri dialogi so dejansko vzeti iz dogodkov, ki sem jih doživel sam." Pogovor z režiserjem si lahko preberete tukaj.
Železna lady (Phyllida Lloyd, 2011, 105 minut)
Meryl Streep v filmu nastopi v vlogi železne lady oz. Margaret Thatcher, ene najbolj kontroverznih političnih osebnosti druge polovice 20. stoletja. Film skozi prizmo osamljenosti in nemoči njenega življenja izriše intimen portret prve ženske, ki se je povzpela na položaj britanske predsednice vlade. Ker je Margaret Thatcher trpela za demenco, se v filmu pojavi tudi ta motiv.
Demenca v literaturi
Pia Prezelj: Težka voda (Založba Goga, 2023, 115 strani)
V središču kratkega romana spremljamo ostarelo žensko Ido, ki je pravkar izgubila moža. Ida skozi roman na eni strani žaluje za izgubljenim in se po drugi razkriva kot kompleksna oseba s skrivnostmi in neizživetimi željami. Slutnja demence se v romanu ob vsem tem pojavlja na zelo pretanjen in diskreten način - Ida opušča domača opravila, pozablja imena predmetov in prostorov, hkrati pa se, kar je za demenco značilno, v njej ponovno prebuja "izgubljeni spomin". Znova se vrača v fazo otroštva in odraščanja ter tudi v čas travme. Recenzijo romana lahko najdete tukaj.
Sebastijan Pregelj: Kronika pozabljanja (Založba Goga, 2014, 184 strani)
Glavni lik romana je osemdesetletni upokojeni intelektualec, natančneje pravnik, ki se je pred nekaj leti preselil v dom za starejše. Tukaj živi razmeroma srečno, vendar se skozi zgodbo razkriva, da njegove spominske funkcije počasi pešajo. Sedanjost postaja vse bolj nejasna in prepletena s spomini, domišljijo, sanjami, morda celo blodnjami in strahovi. Delo je avtorja uvrstilo med nominirance za prestižno nagrado Dublin, o čemer smo pisali tukaj.
Tone Partljič: Dom Dom (Založba Pisanica, 2008, 227 strani)
V romanu spremljamo starostnike, ki so nastanjeni v domu za ostarele ob Dravi. Nekoč so imeli različne poklice, živeli so na različnih koncih Slovenije ali v tujini ter imeli družine in svobodo. Zdaj se srečujejo z ujetostjo v domu, ki (nekdaj polnovredne) posameznike kategorizira na tri ločene skupine: aktivni, dementni in nepokretni. Literarni liki se prilagajajo novemu okolju, med njimi se razvijajo simpatije, ljubezen in tudi nesoglasja.
Bina Štampe Žmavc: Skrinjica sinjega maka (Založba Pivec, 2022, 25 strani)
Slikanica je prvenstveno namenjena otrokom, vendar zaradi svoje poetičnosti utegne zanimati tudi odraslega bralca. Kakor je urednici kulture Petri Vidali povedala avtorica, je to "pravljica o samoti časa na robu tistega onkraj, ki ostaja skrivnost, in ne prvenstveno pravljica o demenci". Vendar pa je ta tema v slikanici vsekakor tematizirana, in to na kakovosten način. V središče namreč postavlja babico, ki izgublja spomine, in dedka, ki ji ob tem stoji ob strani. Delo je bilo leta 2023 nominirano tudi za nagrado večernica, pogovor z avtorico pa lahko najdete tukaj.
