Kaj bo s klasiko jutri?

Cikel Klasika danes? Jutri? prinaša štiri koncerte v mariborskih Minoritih in KGB z željo razelititi klasično glasbo

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Saksofonist Sašo Fekonja, idejni vodja projekta Klasika danes? Jutri?
Sašo Bizjak

Klasična glasba se je v hitrem vrtincu modernega časa znašla v krizi nekoč jekleno močne identitete. Kakor da bi zašla v zmes elitizma, konservativnosti in zamudne pedantnosti. Zdi se, da "instant doba" s presežkom informacij le stežka procesira umetnost, ki v svoji obravnavi zahteva nekoliko več pozornosti, časa in premisleka. Tako začenja uvodnik v novi koncertni cikel Klasika danes? Jutri? v Mariboru duša projekta Sašo Fekonja. Saksofonist je in glasbenik pedagog pa tudi producent, ki si prizadeva v svoje okolje prinesti "klasično glasbo za sodobni čas". Letošnji koncertni cikel je v več pogledih razširjen, dva koncerta sta umeščena v Minoritsko cerkev, dva pa v Klub KGB. 9. novembra je v Minoritih nastopil z glasbenim mozaikom Brass Band Slovenija. Leta 2006 je mladi glasbeni entuziast Aleksander Čonč, takrat še srednješolec, začel uresničevati idejo o orkestru, sestavljenem izključno iz trobil. Brass Band Slovenija velja za prvi tovrstni ansambel v Sloveniji. Sestavljajo ga večinoma študenti glasbe in akademsko izobraženi glasbeniki. 12. novembra je v KGB nastopil saksofonist Simon Širec s koncertom More than just sax. Kaj pravi o novem ciklu njegov idejni vodja Sašo Fekonja?
Klasika danes? Jutri? Zakaj vprašaja? In zakaj ste izbrali ti dve prizorišči?
"Vprašaja? Ker se mi zdi, da leta 2019 ne vemo natančno, kaj in kako s klasično glasbo. Kam spada, kdo jo posluša, v kakšnem okolju? Vse to pa seveda odpira tudi vprašanje, kako bo s klasiko jutri in v prihodnosti. S koncertnim ciklom po eni strani raziskujemo, kakšen odnos gojijo posamezniki do resne glasbe, po drugi pa jim skušamo predstaviti vse različne aspekte te glasbe. Sam sem mnenja, da resna glasba ne spada izključno v koncertne dvorane. Manjše in bolj raziskovalne projekte, sploh pa tiste, kjer se stili mešajo, lahko umestimo tudi v klubsko ali barsko okolje. Predvsem zato, ker se tudi publika tam počuti bolj sproščeno. Minoritska cerkev je krasno okolje za komorne koncerte, KGB pa ponuja prostor za tiste malo bolj drzne koncerte."
Kakšna se vam zdi percepcija resne, klasične glasbe v mestu? Kako mladi, novi šolani glasbeniki te zvrsti nameravate pridobiti novo publiko?
"Na prvi pogled ni tako slabo. V okviru orkestrskega in komornega cikla Koncertne poslovalnice se odvijajo krasni koncerti, prihajajo zveneča imena. Tukaj je tudi orkester SNG Maribor pa Festival Maribor ... Kar manjka, so koncerti mlajših glasbenikov, tistih bolj drznih, ki si upajo eksperimentirati tudi zunaj okvirov tradicije. Koncerti, dostopni in zanimivi tudi publiki, ki po navadi ne zahaja na klasične dogodke, ker se malo bojijo elitizma, ki spremlja klasično glasbo. Mladi glasbeniki smo pred težko nalogo, da pogruntamo, kako pritegniti nove glasbene entuziaste in izničiti stigmo, ki se lepi na klasično glasbo. Mislim, da je prvi korak v ljudeh vzbuditi glasbeno radovednost in pripraviti sproščeno okolje, kjer lahko predstavimo najboljše, kar glasba ponuja, ne glede na žanr."
Spomnim se pred dvema letoma polnih Minoritov na koncertu, ki ste ga organizirali, Sax Overload. Nadaljujete s tisto ekipo in profesorjem Geraldom Preinfalkom?
"Z isto ekipo, a drugim konceptom smo nastopili lani na prvi izvedbi cikla KDJ. Sam sicer nisem več član orkestra (ki z isto vnemo nadaljuje), ker sem v Gradcu zaključil, a bi vsekakor želel Kug-Sax-Sippio ponovno povabiti v Maribor."
Začeli ste na mariborskem konservatoriju pri Petru Krudru, končali študij v Celovcu - saksofona in instrumentalnoglasbene pedagogike. Kje ste zdaj s študijem v Gradcu?
"Študij v Gradcu sem junija z odliko zaključil. Študentska leta so za mano, sem pa zaposlen kot učitelj saksofona v Murski Soboti in Lendavi, ob tem pa skušam še čim več nastopati."
Čakata nas po dveh že izpeljanih še dva koncerta v ciklu Klasika danes? Jutri?
"Prva dva koncerta sta si bila zelo različna. Brass Band Slovenija je v Minoritih s filmsko glasbo res izzvenel epsko in polno, Simon Širec pa je v KGB-ju v navezi z elektroniko pripravil zelo zanimiv in sproščen koncert. Točno to rabimo, sproščenost na koncertih! 23. novembra bo v KGB-ju nastopil duo iz avstrijske Koroške. Pričakujem intimno vzdušje ob dobri glasbi in kozarcu vina. Kombinacija sopranskega saksofona in harmonike je morda sprva nenavadna, a res zveni zelo dobro. Slišali bomo prijetno mešanje tanga nueva, jazza in broadwayskih napevov. Zadnji koncert bo 27. novembra ponovno v Minoritski cerkvi. V goste prihaja mednarodni pihalni kvintet Vivus. Zasedba pihalnega kvinteta je v komorni glasbi poleg godalnega kvarteta in klavirskega tria kar malo zapostavljena, ampak nudi zelo zanimiv zvočni spekter in dinamiko. Predstavili bodo zanimiv program avtorjev iz 20. stoletja."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta