Na naturalistično veristični sceni kletnega stanovanja z dvema (vrtečima se) prostoroma spremljamo s skoraj vsemi čuti v realnem času praznično kosilo ameriške družine srednjega razreda. Na prvi pogled igri ne bi pripisali, da je osvojila Broadway, kjer vendarle kraljujejo drugačni tipi teatra, pa vendar je to sodobno ameriško delo scenarista in dramatika mlajše generacije Stephena Karama iz leta 2014 navdušilo na ameriških odrih, bilo nominirano za pulitzerja, prejelo več tonyjev.
Karam ni kritični patolog družinskih razmerij, tokrat je predvsem dokumentarist. Režiserka Nina Šorak in dramaturginja Urša Adamič sta že s skupno predstavo o demenci Kje sem ostala dokazali posebno senzibilnost za pereče teme današnjosti.
S kot skalpel natančnimi in spontanimi Karamovimi dialogi počasi lupimo plasti z lepilom preteklosti povezane skupnosti, ki pa so jo raznovrstne okoliščine pahnile v kaos frustracij. Na začetku imamo skoraj idilično, relativno srečno družino, ki pa z vsakim prizorom izgublja košček "normalnosti". Prvotna mir in harmonija se izkažeta zgolj za površinska, kmalu se razblinita ob čereh osebnih nesreč, bolezni. Prva, najbolj vse prizadevajoča med njimi je napredujoča demenca babice Momo. Milena Zupančič jo z vsem svojim bogatim izraznim arzenalom sijajno upodobi. Pretresljiva je, nebogljena, pa hkrati močna v trenutkih prebliska, čudežne vrnitve v normalnost. Vseskozi je katalizator dogajanja, drsenja iz navidezne blaginje in harmonije celote družine v grozečo bedo ali sestop v nižji socialni razred.
Predstavniki treh generacij družine Blake z enim samim tujkom, fantom ene od hčera, se zberejo z vseh vetrov in so skupaj za praznik. Ljudje pač, čisto navadna družina. Ta primarna celica družbe kot zadnje pribežališče iskrenih odnosov, kjer maske padejo, je prikladen lakmusov papir za skoraj vse družbene pretrese in prelome, na intimni, individualni pa tudi družbeni ravni. Kaj se dogaja z družino Blake? Oče (Bojan Emeršič) je po osemindvajsetih letih izgubil službo telovadnega učitelja na kolidžu, prevaral je mater s kolegico. Ena od hčera (Tina Vrbnjak), ki sta za razliko od roditeljev sicer obe izobraženki, izgubi službo odvetnice zaradi kronične črevesne bolezni. Pa še dolgoletna partnerica jo je zapustila, kar izluščimo med njenimi nenehnimi odhodi na stranišče. Druga (Nina Ivanišin) je skladateljica, ki pa se preživlja kot natakarica, da lahko odplačuje visok študentski kredit za svoj brezperspektivni študij. Mati (Silva Čušin) je versko ali pač novoduhovno blazna čudakinja, ki je ob očetovem grehu presenetljivo apatična. Ker je grozeča socialna negotovost prevpila težo dejanja. Tukaj je še na videz skoraj idealen fant ene od hčera (Gorazd Logar), ki je pripadnik nekoliko višjega sloja od Blakeovih, a je vsa njegova družina na antidepresivu - xanaxu.
Tako lucidno, neprisiljeno so ponašili ameriško zgodbo na vseh ravneh
Ekipa predstave
Režija Nina Šorak, dramaturgija Urša Adamič, prevod Tina Mahkota. Igrajo Bojan Emeršič, Silva Čušin, Tina Vrbnjak, Nina Ivanišin, Milena Zupančič in Gorazd Logar. Scenograf Dorian Šilec Petek, kostumografinja Ina Ferlan, lektorica Tatjana Stanič, skladatelj Mitja Vrhovnik Smrekar, svetovalka za gib Tanja Zgonc.