KALANOV SKLAD ZA LETO 2021: Nagrada za Maistrovo knjižnico

Mag. Branka Kerec Prekoršek in dr. Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor sta Kalanovi nagrajenki za leto 2021, ob njima pa še Maja Peteh in Primož Južnič

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj

Kalanovi nagrajenki v Maistrovi knjižnici: Branka Kerec Prekoršek in Vlasta Stavbar 

UKM

Prejemniki nagrad Kalanovega sklada za leto 2021 so Primož Južnič, Branka Kerec Prekoršek, Maja Peteh in Vlasta Stavbar. Nagrade podeljuje sklad, ki deluje v okviru Zveze bibliotekarskih društev Slovenije, za najboljša strokovna in znanstvena dela, ki pomembno prispevajo k oblikovanju bibliotekarske in informacijske znanosti. Branka Kerec in Vlasta Stavbar iz Univerzitetne knjižnice Maribor (UKM) nagrado prejmeta za prispevek z naslovom Kako umestiti tradicijo v sodobnost?: Maistrova knjižnica kot kulturni spomenik prinaša s svojimi posebnostmi izvirne postavitve nove izzive z umestitvijo v redni fond UKM; objavljen je bil v reviji Knjižnica. Maja Peteh in Primož Južnič pa sta prepričala s prispevkom z naslovom O pomenu predmetnih oznak in podatka o afiliaciji v raziskovalnih knjižnicah v COBISS.SI: praksa izpolnjevanja polj bloka 6XX in podpolja 70X8, ki je bil objavljen v reviji Organizacija znanja. Kalanov sklad že 47 let spodbuja strokovno, teoretično in raziskovalno delo slovenskih knjižničarjev. Ustanovljen je v spomin na delo slovenskega knjižničarja in vzgojitelja Pavla Kalana (1900-1974), ki je s svojim delom pustil sledi v Slovanski knjižnici, Narodni in in univerzitetni knjižnici in vsej slovenski bibliotekarski stroki.

Kot so zapisali v utemeljitvi, znanstveni prispevek Branke Kerec Prekoršek in Vlaste Stavbar "podaja inovativen pristop k ureditvi knjižnične zbirke, Maistrove knjižnice v UKM. Predstavi organizacijo dela in postopke popisovanja, strukturo postavitve in signiranje z namenom ohranitve avtentičnosti in izjemnosti osebne knjižnice Rudolfa Maistra. Avtorici sta predstavili rešitve, ki so lahko v pomoč tudi drugim skrbnikom osebnih knjižnic.

V letu 2018 je Maistrova knjižnica, ki jo hrani UKM, postala kulturni spomenik državnega pomena. Gre za celovito knjižno zapuščino, ki je od leta 1998, ko je bila podpisana darilna pogodba z dediči generala Maistra, v lasti Univerzitetne knjižnice Maribor. Z razglasitvijo se je UKM zavezala k ustreznemu popisu knjižničnega gradiva iz Maistrove zapuščine. Ker gre za izjemno osebno knjižnico, je UKM tako pri postavitvi kot pri popisovanju težila k ohranitvi izvirne postavitve, kolikor se le da. To ni pomembno le z vidika hrambe in zaščite gradiva, temveč predvsem zaradi popisa in prezentacije knjižne zapuščine osebne knjižne zbirke Maistrove knjižnice - maistriane kot kulturnega spomenika. Tako se ohranja knjižnična zbirka kot celota, ohranja se tudi princip provenience in njene prvotne ureditve, vendar z vidnostjo v vzajemnem računalniškem katalogu COBIB.

V prispevku sta avtorici predstavili kronološki pregled postopnih korakov od prevzema Maistrove knjižnice do njene razglasitve za kulturni spomenik državnega pomena. Zaradi umanjkanja splošnih navodil ali priporočil, kako inkorporirati izvirne signature v sistem COBISS, gre za popis postopkov in odločitev, ki so pripeljali do sprejetih prilagoditev. Taka obravnava osebnih knjižnic je pri nas prej izjema kot pravilo, saj knjižničarska stroka še ni prepoznala pomena celostne obravnave in ohranitve osebnih knjižnic kot kulturnozgodovinske vrednosti.

Branka Kerec Prekoršek je ob razglasitvi dejala: "V prispevku predstavljene odločitve in umestitve izvirne ureditve oziroma postavitve Maistrove knjižnice v sistem COBISS, ki ima v popolnoma drugem času, kot je nastajala osebna knjižnica, drugačne zakonitosti delovanja, so koristne tudi za druge skrbnike in popisovalce osebnih knjižnic. In to je bil glavni namen, predstaviti izvirne rešitve, ki pripomorejo širši strokovni javnosti in vsem, ki jih zanima, kakšna dela je zbiral sam Maister in v kakšne vsebinske sklope so bila dela razvrščena." Vlasta Stavbar je vesela, da je Upravni odbor Kalanovega sklada njun znanstveni prispevek, kjer sta popisali izkušnje z urejanjem knjižnične zbirke, osebne knjižnice Rudolfa Maistra in njeno vključitev v sodobno bibliotekarsko stroko, prepoznal kot inovativen pristop k ureditvi knjižnične zbirke, Maistrove knjižnice v UKM. "Kot skrbnica Maistrove knjižnice UKM sem ponosna, da nam je v UKM uspelo združiti tradicionalni in sodobni bibliotekarski pristop. S tem je Maistrova knjižnica, kulturni spomenik državnega pomena, postala vidna v COBISS-u, hkrati pa ohranjamo avtentično postavitev in izjemnost. Maistrova knjižnica je izjemna po svojih selekcijskih kriterijih - od leta 2014 je namreč ponovno postavljena po sistemu, kot je bila kot zasebna knjižnica Rudolfa Maistra urejena 's knjižničarsko roko' literarne zgodovinarke, pisateljice in prevajalke prof. Silve Trdin, ki je urejala knjižnico v njegovem stanovanju v Maistrovi ulici 17 v Mariboru v tridesetih letih 20. stoletja. Danes pa lahko vsak uporabnik kataloga COBISS vidi, kaj je Rudolf Maister bral in zbiral v svoji knjižnici."

Nagrade bodo podelili na obletnico Kalanove smrti, 11. junija, razglasili pa so jih na dan rojstva, 16. januarja.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta