V četrtek so razglasili zmagovalce natečaja za najboljšo kratko zgodbo, ki ga razpisuje tretji program radia Slovenija, program Ars, danes, v petek, pa je v sklopu festivala Novo mesto short nagrado za najboljšo kratkoprozno zbirko dobila Vesna Lemaić.
Najboljša kratka zgodba letošnjega Arsovega natečaja je besedilo Manke Kremenšek Križman z naslovom Dva tisoč petsto besed, ki tematizira odnos med hčerko in očetom. Zgodbo so v interpretaciji dramske igralke Nine Valič predstavili na festivalu Noči v stari Ljubljani.
Strokovno komisijo so sestavljali Andrej E. Skubic, Ana Geršak in Gregor Podlogar. Prvouvrščena zgodba po njihovi presoji na jedrnat, razmeroma minimalističen način ujame trenutek med hčerjo in ostarelim očetom, v katerem se razkrije bistvo njunega odnosa, ko "napoči skrajni čas".
Že potrjena mojstrica kratkih zgodb
Avtorica zmagovalne zgodbe Manka Kremenšek Križman piše že več kot petnajst let. Doslej je napisala tri zbirke kratkih zgodb - Odhajanja (LUD Literatura, 2004), Dvoriščna okna (Mladinska knjiga, 2009) in Vzporedni svetovi (Mladinska knjiga, 2015) - in zbirko pravljic (Po sedmih pravljičnih deželah, DZS, 2005), nedavno pa je na več slovenskih založb poslala svoj prvi roman z naslovom Tujci.
Z letošnjo zgodbo je na Arsovem anonimnem natečaju zmagala drugič, že štirikrat pa je v preteklih letih prejela drugo nagrado; na natečaju sodeluje od leta 2001. Da jo "zanima dialog človeka s človekom", je pisateljica povedala Ani Rozman v intervjuju za program Ars. Vse zgodbe, za katere je doslej dobila priznanje, so imele avtobiografske elemente, tudi Dva tisoč petsto besed. "Zdi se mi, da se te stvari, ki so mejne, na primer bolezen in smrt, prej dotaknejo; zgodba, ki se vrti okrog tega, prej pride do nekega bistva v nas, zato mi je to verjetno toliko bolj v izziv."
Med odkupljenimi tudi zgodba Jaše Lorenčiča
Drugo nagrado je komisija prisodila Poloni Campolunghi Pegan za kratko zgodbo V avtobusu nas je bilo kakih osem, tretjo pa Ivi L. Novak za zgodbo O bližini. Komisija pa je izbrala še štiri zgodbe za odkup: Okrušeno skodelico Teje Močnik, Pod točko razno Jaše Lorenčiča, zgodbo Vlomilec Vida Šteha in TV Plus za Kum Petra Rezmana.
Zgodba Jaše Lorenčiča se ukvarja z (ne)možnostjo medgeneracijskega dialoga. Aktualna tema torej, seveda pa je bistveno, da je zgodba dobro izpisana in prefinjeno poantirana.
V kratkem stiku med angažmajem in brezupom
Prejemnica nagrade Novo mesto, ki jo za najboljšo zbirko kratke proze podeljujeta založba Goga in Društvo slovenskih literarnih kritikov, pa je Vesna Lemaić za zbirko Dobrodošli (Cankarjeva založba, 2018). Žirija je v utemeljitvi, med drugim, zapisala:
"Zbirka korenini globoko v sedanjosti, v kratkem stiku med angažmajem in brezupom. Kljub angažmaju pripovedovalke pa slednja dogajanja ne idealizira, temveč do njega vzpostavi kritično distanco, podkrepljeno s podoživljanjem in empatijo, s katerima reflektira tanko mejo med pokroviteljstvom in sočutjem. Močna točka zbirke je, da se ne odloči za eno ali drugo pot, temveč obstane vmes: z zavedanjem o storjenem, ki se ga ne da več spremeniti, a niti povsem sprejeti."
Žirijo sestavljajo člani Društva slovenskih literarnih kritikov: Matej Bogataj, Ana Geršak (predsednica), Vanesa Matajc in Žiga Rus.
Vesna Lemaić je tretja prejemnica nagrade Novo mesto. Prva je bila Suzana Tratnik leta 2017 za delo Noben glas (Beletrina). Lani je nagrado prejela Eva Markun za zbirko kratke zgodbe Menažerija (JSKD).
