Kljub interesom

Ko so umetnike in poznavalce umetnosti spraševal o kandidatu za ministra za kulturo, je videast Srečo Dragan, pri katerem je Zoran Poznič, sicer akademski kipar, magistriral, rekel, da ima vztrajnost knapa. Seveda, če prihaja človek iz Zasavja, bodo prej ali slej kakšno od njegovih lastnosti pripisali rudarskemu okoljskemu ali dednemu vplivu. Res pa je mogoče prve Pozničeve poteze zlahka interpretirati kot neustrašne. Če se ne bi direktor občinskega javnega zavoda Delavski dom Trbovlje sam prijavil, bi imeli najbrž na tem mestu še dolgo vršilca dolžnosti. Vsi menedžerji državnih in prestolnih kulturnih institucij in formalni in neformalni prišepetovalci so se pametno potuhnili.
Saj, kdo pa bi v situaciji, ko kultura ni padla samo finančno, ampak tudi vrednostno, hotel biti njen minister? Kdo pa bi hotel voditi ustanovo, ki ni v celem mandatu pripeljala do parlamenta nobenega pomembnega dokumenta, in če je kakšnega že, se parlamentu ni zdelo vredno pravočasno poskrbeti za njegovo sprejetje? Zakon o medijih se ni cel mandat premaknil nikamor, nacionalni program za kulturo je bil tako neverjetno amaterski, da parlament ni imel prehudega dela z zavračanjem, mirno pa so novim koalicijskim razmerjem prepustili tudi tako nujen zakon, kot je tisti o kulturnem evru. Poznič je zatrdil, da bo vse troje pripeljal do konca še letos.
In to kljub temu da mu je jasno, da bo moral pred dokumenti urediti razmerja na ministrstvu. Vsi, s premierom na čelu, mislijo, da Pozničev predhodnik Dejan Prešiček pri tem ni bil dovolj takten, vendar izvirni greh pozicionirajo v Maistrovo 10. Poznič pa vseeno verjame, da je mogoče tudi tiste, ki so se izmojstrili v prelaganju nalog, z usmeritvijo k jasnim ciljem pripraviti do tega, da bodo prevzeli odgovornost.
Normalno in nujno je, da minister za kulturo verjame, da bo lahko kaj naredil za kulturo - kljub interesom drugih resorjev, kljub nezainteresiranosti uslužbencev in kljub kulturnim lobijem, ki jih ne zanima skupno dobro. Vendar smo ob ministrih, ki so se v izhodišču sprijazni s tem, da denarja za kulturo pač ni ali da je kulture absolutno preveč, tako znižali standarde, da se nam zdi Pozničeva volja že izredna.