Ravnateljica Vesna Jurca Tadel je na tiskovni konferenci poudarila, da je več kot sto let star objekt potreben obnove, enako tudi prizidka, zgrajena v 60. letih. Zastarele so vse instalacije, od prezračevalnega sistema, ogrevanja, hlajenja, požarnovarnostnih sistemov do električnih in vodovodnih napeljav. Prostorov Drame v času prenove sicer ne bodo širili, zasnovali jih bodo le bolj funkcionalno. V sklopu prenove bodo med drugim obnovili oba odra - Veliko in Malo Dramo z dvoranama, dodali pa bodo še dodatna odra, ki bosta služila kot vadbena, obenem pa se bo eden lahko spremenil tudi v eksperimentalni. V kleti bo po novem načrtu avla, ki bo ločevala vse prostore med seboj, obenem pa bo tam tudi vhod v Malo Dramo.
Zaradi funkcionalnosti bo preurejena tudi okolica gledališča. Da bi ohranili divji kostanj pred stavbo, so v delovni skupini za prenovo gledališča (po pozivih javnosti) sprožili tudi raziskovanje dodatnih možnosti, da bi se sečnji izognili. Arboristi so opravili pregled drevesa, iz opravljene študije pa je razvidno, da je bilo v preteklosti več posegov v tla, ki so poškodovali koreninski sistem kostanja. Na deblu so prisotne tudi mehanske poškodbe, poleg tega pa je preiskava potrdila tudi duplino in že deloma razkrojen les. Presaditev kostanja bi bila zaradi vseh poškodb in šoka zaradi selitve najverjetneje neuspešna. Vodilni poudarjajo, da bodo pred prenovljeno Dramo v prihodnosti nasadili nova drevesa, ki jih bo več od dosedanjih dvanajst.
Pred prenovo območje okoli ljubljanske Drame čakajo še arheološka izkopavanja, začeli pa jih bodo v drugi polovici julija. Kot je povedala vodja Centra za preventivno arheologijo na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije Barbara Nadbath, bodo prva izkopavanja trajala približno pol leta. Drugi del - po rušenju prizidkov in ob izkopu gradbene jame - pa bo potekal v letu 2024. Kot so poudarili v gledališču, bodo vso novo sezono še izpeljali na trenutni lokaciji, pozneje pa se bodo predvidoma selili na Litostrojsko.
