Lendavski svetniki so se na zadnji seji seznanili s poročilom glede izvedbe vseh občinskih aktivnosti za kandidaturo za naziv evropska prestolnica kulture (EPK) 2025, skupaj s stroški in sklenjenimi pogodbami, potem ko so ga zahtevali spomladi, ker se Lendava ni uvrstila v drugi krog izbora za EPK 2025. Iz poročila je tudi razvidno, da odločitev o uvrstitvi občin v drugi krog zanje še ni dokončna in da je občina Lendava "zaradi ugotovljenih napak v postopku izbora vložila pritožbo". Prav tako bodo spet preverili vse stroške, ki so iz tega naslova bremenili proračun, so sporočili iz občine.
"Kljub številnim ustanovljenim organom, intenzivni medijski prisotnosti in angažiranju številnih oseb in podjetij s pogodbami v skupnem znesku 205.464 evrov med letoma 2016 in 2018 pred seboj nismo imeli skorajda nobenega oprijemljivega dokumenta, še manj pa konkretnih ali vsaj okvirnih smernic, dejstev ali vsebin, na katerih bi lahko gradili vsebino prijave. Obstajal je le dokument Lokalni program za kulturo 2017-2025," je zapisano v občinskem poročilu. In še, da so z enostransko odpovedjo ključni protagonisti postavili občino "v izjemno neugoden položaj. Dobesedno iz ničte točke je bilo treba sestaviti novo ekipo, jo profilirati in oblikovati tako, da bo kar se da heterogena in kompatibilna. S tem sta postali vprašljivi tudi utemeljenost in smiselnost dotedanje organizacijske strukture in dela. Zato je občinski svet marca sprejel sklep o ukinitvi programskega sveta, medtem ko je projektni svet ostal v obstoječi obliki. V prvih mesecih leta 2019 je občina k sodelovanju povabila mnoge ustvarjalce, intelektualce, družboslovce, različne posameznike, za katere je presodila, da bi na to temo želeli deliti svoje zamisli, ideje, razmisleke o razvoju Lendave v smislu njenega družbenega in seveda kulturno umetniškega, kreativnega razvoja."
Šlo naj bi za politična obračunavanja
Maja Čander iz Kreativne baze, ki je bila del prve ekipe priprav na EPK, je v imenu sodelujočih spomnila na številne prireditve in dogodke, ki so se v tistem času zgodili v Lendavi, kar se je poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh. Navaja poletni festival, ki je trajal celo poletje, pripravo Lokalnega programa za kulturo, številne delavnice pa tudi, da so sploh prvi vzpostavili čezmejne povezave. Prepričani so, da je obračunavanje z njimi del širšega političnega obračuna z bivšim županom in njegovo ekipo. Ponosni so, dodaja, da so lahko uspešno delovali v večnacionalnem in večkulturnem okolju in po svojih močeh prispevali k boljšim odnosom na obmejnem območju. "Sami ste spremljali naše delo od blizu in na lastne oči videli, kako smo z res veliko energije Lendavo postavili v središče slovenske kulture in kulturnega turizma. Kar se je ne nazadnje poznalo tudi v občutno povečanem obisku galerije, stolpa in mesta nasploh. Po eni strani gre za politično obračunavanje z Antonom Balažekom in njegovo ekipo, po drugi strani pa za iskanje alibijev za neuspešno nadaljevanje kandidature, ki je bila tako po našem mnenju kot tudi po mnenju mnogih v slovenskem prostoru zastavljena na trdnih in široko prepoznavnih temeljih," je še zapisala Čandrova.
Sedanje občinsko vodstvo pa po poročilu očitno meni, da se bi se dalo vse skupaj opraviti ceneje, saj ponovno prevetritev vseh stroškov utemeljuje tudi s tem, da je drugi ekipi v pripravi gradiva za prijavo v obdobju 2019-2020 plačala nekaj več kot 58 tisoč evrov. "Posredni stroški, ki predstavljajo razliko do zneska realizacije, to je 85 tisoč evrov, pa se nanašajo na programske vsebine, vezane na uresničevanje Lokalnega programa za kulturo Lendava 2017-2025, z namenom spodbujati dodatne kakovostne in raznolike vsebine oziroma dejavnosti na vseh področjih kulturnega, intelektualnega in družabnega življenja, ki vplivajo na kakovost življenja celotne skupnosti. Tako je za dvig zavedanja o dediščini Judov v Lendavi potekala postavitev tlakovcev spomina trem lendavskim judovskim družinam, organizirana je bila konferenca Forum Lendava - Europa Futura, prav tako je bil izveden obogaten program v okviru Adventa v Lendavi ter dodatni programi za otroke in mladino," so sporočili z lendavske občine.
Koliko so stale druge kandidature
Koliko so odšteli za priprave na kandidaturo, smo preverili pri pripravljavcih v Ljubljani. V službi za stike z javnostjo ljubljanske občine so zapisali, da so v okviru proračuna za leto 2019 za projekt namenili 273 tisočakov, v okviru proračuna za leto 2020 pa namenjajo predvidoma 402.927 evrov. Dodajajo, da so v to zajeti vsi honorarji, vsa opravila (oblikovanje, tisk, prevodi, snemanje promocijskih filmov …), vse vsebine dela javnih zavodov in nevladnih organizacij, ki so jih izvajali v letu 2020 in so jih dorekli v rednih pogodbah o sofinanciranju.
Dvomi o postopkih
Na pritožbo glede prvega izbirnega postopka, ki so jo iz Lendave poslali na Evropsko komisijo, še niso prejeli odgovora. Ključne pripombe se nanašajo na dva slovenska člana žirije, imenovana s strani ministrstva za kulturo, pri katerih po njihovem mnenju obstaja sum pristranskosti oziroma konflikta interesov, pa tudi dvom glede njunih referenc na mednarodnem področju produkcije in prezentacije kulture. V občini Lendava dodajajo, da so kršitev zaznali tudi glede lokacije sestanka predizbora, saj je bil ta "v mestu, ki je prav tako kandidiralo za naziv EPK".
Konec leta bo izbrano eno mesto
V drugi krog za naziv evropska prestolnica kulture 2025 so se uvrstili Nova Gorica, Ptuj, Ljubljana in Piran, je februarja odločil svet neodvisnih strokovnjakov za izbor EPK. Izbrana mesta morajo dopolniti svoje koncepte v konkretne predloge, končni izbor pa bo znan predvidoma decembra.
EPK je najpomembnejša pobuda Evropske unije na področju kulture. Začela jo je leta 1985, ko so naziv nosile grške Atene. Od takrat ga je prejelo še 60 mest, leta 2012 tudi Maribor. Leta 2025 si ga bo izbrano slovensko mesto delilo z enim od nemških mest. V ožjem izboru so Chemnitz, Hannover, Hildesheim, Magdeburg in Nürnberg.