V četrtek so v NUK-u priredili tiskovno konferenco, na kateri so poznavalci in znanci Marka Breclja (1951-2022) predstavili predmete, ki zdaj tvorijo del zbirke te ustanove. Zapuščino so odkupili s pomočjo sredstev ministrstva za kulturo. Na dogodku so govorili žena Marka Breclja Arijana Brecelj, bivši novinar Primorskih novic in Brecljev prijatelj, urednik AirBeletrine Andraž Gombač, vodja uredništva leposlovja pri založbi Mladinska knjiga Andrej Ilc ter prevajalec in jezikoslovec Primož Vitez.
Ariana Brecelj je izpostavila glasbenikov politični aktivizem. Kot je povedala, se v družbi premalo govori o njegovih političnih idejah v povezavi z mladinsko kulturo, odnosu do cerkvene oblasti in izobraževalnega sistema. Boril se je tudi proti militarizaciji, Natu in možnosti, da Slovenija postane uslužnostna dežela. Njegova stališča je označila kot močna in nevarna. Kot je povedala, je bilo življenje v Jugoslaviji po njegovem mnenju bolj človeško, mediji in javnost pa niti niso hoteli podpreti ali spoznati njegovih novih političnih konceptov.
Po mnenju Gombača predaja Brecljeve rokopisne zapuščine pomembno prispeva k temu, da glasbenik prejme zasluženo mesto v kolektivnem spominu. Predstavil ga je kot sistematično, premišljeno in humorno osebnost, med drugim je spomnil na dan, ko se je Brecelj v koprsko banko odpravil s samokolnico, tam prevzel 500 evrov občinske podpore za delovanje društva v centrih in celoten izkupiček raztresel pred prostori mestne občine.
Po besedah Ilca bodo o slovenskem glasbeniku in političnem aktivistu izdali tudi biografijo. Eno od izhodišč nastanka knjige je bil Brecljev zapis "eden redkih sem, ki se zaveda svoje dolžnosti biti človek". Kot je dodal Vitez, je Breclja mogoče razumeti le na multidisciplinaren način.
Marko Brecelj je bil v Sarajevu rojen slovenski kantavtor, ki je vodil in igral violino v kvartetu Trije črnci in triu Krik, kasneje pa je bil pisec besedil in pevec v skupini Buldožer. Nastopal je samostojno (njegov album Coctail iz leta 1974 je kmalu po izidu dobil kultni status), v duetu s pesnikom Ivanom Volaričem - Feom (Zlatni zubi), pozneje pa s skupino Marjanov čudni zajec in ansamblom Javna vaja. V Kopru je vodil Mladinski kulturni center in si prek Društva prijateljev zmernega napredka prizadeval za alternativno kulturo. Marko Brecelj je bil eden najbolj prepoznavnih glasbenikov in ustvarjalcev, znan po svojem družbenem angažmaju. Leta 2019 je dobil Ježkovo nagrado in leta 2020 zlato piščal za življenjsko delo.
V NUK-u bodo na Prešernov dan, 8. februarja, izvedli še predstavitev izbora pridobitev iz leta 2024. Poleg ogleda Plečnikove knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let si bo mogoče skupaj s skrbniki ogledati novosti v zbirkah Narodne in univerzitetne knjižnice.
