Petra Vidali
Ko vas tako gledam na odru, ne bi rekla, da ste Mariborčan. Nimate naglasa, seveda, pa tudi ne gradite svoje prepoznavnosti na tem, da bi preigravali Štajerca. Se imate za Mariborčana?
"Absolutno, o tem sploh ni debate. Maribora sem se začel prav zavedati, ko sem spoznal svet zunaj njega. Nekaj let zatem, ko sem šel v Ljubljano, sem odkril dva ključna momenta odnosa z Mariborom – vožnjo čez železniški most, ko zapuščaš mesto in te malo stisne, in veselje, ko se vračaš in je za mostom postaja. Maribor so zame še vedno moji ljudje, starša, družina in prijatelji, ki jih imam še iz osnovne šole. Res se vidimo poredko, ampak ko se, mi dajo občutek, da leta sploh niso minila. V tem mestu sem zrasel, tega ne morem tajiti, in z njim imam lep odnos. Pa spremljam svoj klub."
Mariboru radi pripisujemo posebno mentaliteto, stanje duha … Vidite vi kaj takšnega?
"Če se le da, se izogibam predalčkanjem. Pregovorno pa smo Štajerci menda polni dobre volje."
Gledališče in gledališče v sebi ste odkrili že v Mariboru?
"Ja, prvi stik se mi je zgodil na gimnaziji, naključno. Moral sem se odločiti za eno od obveznih izbirnih vsebin, ki so bile naštete na listu A4-formata. Pritegnil me je gledališki krožek. To je bil ključni moment."
Ko sem se odločal za študij, sem akademijo napisal šele na tretje mesto ... Potem pa na prvi dve fakulteti nisem bil sprejet, na AGRFT pa sem bil
Seveda se hvalimo, seveda se trepljamo in seveda iskreno ne vemo, kaj bo
Poznal sem Cavazzo in Rifleta, pa še njega samo iz Podarim – dobim. Vsi so se bali Koruna, Jovanovića …, jaz pa sploh nisem vedel, kdo sta
Od ena do pet
"Ko so me poklicali, da sem dobil nagrado, nisem mogel verjeti, bil sem prepričan, da so se zmotili in morda mislili Matejo Pucko. Gledal sem namreč par dobrih predstav, ki so bile na Borštniku, in vem, da so bili nekateri res super." (Matej Puc na postalu Si.gledal o svoji prvi Borštnikovi nagradi za vlogo v predstavi Nevihta leta 2012)
"Zdravnik mi je eden od najbolj zanimivih poklicev, pa tudi drugi poklici, recimo rudar. Nisem povsem nič posebnega zaradi tega, ker nastopam pred občinstvom. Je pa zanimivo, da na naš poklic vsi ljudje tako gledajo. Rad bi, da bi tudi rudarjem kdaj zaploskali, ko pridejo ven iz rova, saj si to tudi zaslužijo." (Matej Puc v reviji Liza o poklicih)
"Njegova pojavnost je ne le sveža, večstranska in razgledana, temveč tudi senzibilno dojemljiva za večplastnost gledališke umetnosti in dovzetna za vse sloge uprizarjanja." (Iz utemeljitve nagrade Prešernovega sklada)
"Matej Puc je z intenzivno in celovito izvedbo čvrsto presečišče vseh dramskih silnic kompleksnega scenskega mehanizma uprizoritve. (...) Povsem koncentriran na odnos s soigralci vzdržuje tudi dinamično povezavo z gledalci, v katerih išče subjekt soigre in polje podpore. Ob natančnem oblikovanju vloge ustvari sodobnega posameznika, nepripravljenega na spremembo, a zavedajočega se njene neizbežnosti." (Iz utemeljitve Borštnikove nagrade za igro za vlogo v predstavi Sen kresne noči)
"Kljub neoporečnemu nastopu drugih igralcev izstopa Matej Puc v vlogi Zevsa. Zevs, ki mu sledijo drugi bogovi, je sprevržen, izprijen oblastnež in njegov nastop je izjemno prodoren." (Iz kritike predstave Iliada na portalu Airbeletrina)
