Mladi levi so vedno cenili moč individualne zgodbe – močna zgodba posameznic/-ka je zgodba vseh, je univerzalna, a letos se zdi, kot da festivalski program sestavljajo večinoma predstave, ki presegajo individualno, intimno, osebnoizpovedno, ki poskušajo seči na raven kolektivnega ali celo onkraj človeškega. Preseči uprizarjanje naših individualnih poskusov in hotenj ter ustvariti to, za kar slutimo, da nas bo rešilo; naj bo to rešitev iz osame in izolacije v hitrem svetu ali iz sistemskega primeža, ki nas melje in ohranja v mlinu nepravičnosti ter se čuti kot neprebojen. Večinoma so slutnje rešitev povezane s skupnostjo, s sodelovanjem. Letošnji Mladi levi tako še bolj kot pretekla leta prizorišča odpirajo participatornim projektom, predstavam, ki dobesedno in simbolno dajejo glas in prostor tistim, ki so redko na odrih ali nimajo dostopa do javnega glasu, in pa predvsem umetnicam in umetnikom, ki v umetniških delih iščejo sodelovanje onkraj svojih 'mehurčkov', onkraj človeškega, in pa načine, kako biti skupaj," je 26. edicijo festivala, ki bo letos med 18. in 26. avgustom, napovedala direktorica zavoda Bunker Alma R. Selimović. Tričlansko kuratorsko ekipo so letos sestavljale Mojca Jug, Lea Kukovič in Klara Drnovšek Solina.
"Ustvariti to, za kar slutimo, da nas bo rešilo"
Festival se bo tudi letos začel z dvema dogodkoma istočasno. V petek, 18. avgusta, bo ob 18. uri v ŠD Tabor avdio performans Iz merila britanskih gledaliških zvezd Tima Etchellsa in Anta Hamptoma, ki bo potem na programu vsak festivalski dan, na igrišču ŠD Tabor pa pripoved Območje človeka Gregorja Zorca. Sledila bosta glasbena predstava Zapis Francesce Grilli in koncert mladega slovenskega glasbenika Minnite. Predstava Zapis je nastala v koprodukciji z zavodom Bunker in bo na festivalu doživela svetovno premiero. Govori o mladih odraslih, prelomnicah v njihovih življenjih in soočanju z družbenimi izzivi.
Zadnji festivalski dan sta med drugim na programu predstavi 410 kilometrov Karoline Kotrbove, Gašperja Lovreca, Filipa Mramorja, Jerneja Potočana in Domna Novaka o premoščanju razdalj med Češko in Slovenijo ter Življenje:V živo! Lucy McCormick, ki je žanrsko nedoločljiva predstava "z mešanico narcizma in ranljivosti". Na ogled bo tudi avdiovizualna instalacija Sozvočje 1884 km2 +oOo Tekoče Robertine Šebjanič in Ide Hiršenfelder, ki gradi na empatiji in solidarnosti z različnimi ekosistemi.
Dve predstavi letos na festivalu v naslovu povezujejo jeleni. Prva je Doba jelena 1 portugalskega koreografa, plesalca in cirkusanta Bernarda Chatilona, ki gradi na otroških spominih in v njej raziskuje povezavo med gibom in izrečeno besedo. Druga je Poslednja noč jelena latvijsko-argentinskega dvojca Janisa Balodisa in Nahuela Cana. Gre za poetični roadtrip performans dveh prijateljev.
Na programu sta tudi performativna intervencija z naslovom Zdravilne intervencije za domače rane Valentine Medde, ki naj bi poskrbela za vse rane stavbe Stare elektrarne, in češko-slovensko kolektivno umetniško delo Dueti, kjer so v ospredju odnosi med ljudmi.
Podobno je v mehiško-poljsko-slovenski predstavi Zadeti s podnaslovom Dve ali tri besede o ekstatični moškosti. Na programu je tudi predstava Neskončna ljubezen ali ljubezen umira vedno znova, kot da ji ne bi bilo konca koreografa Alexa Baczynski-Jenkinsa o odnosih med poželenjem, plesom, ljubeznijo in časom.
Hrvaška plesalka, koreografinja in multimedijska umetnica Matea Bilosnić se bo predstavila z delom Kata Strofa, v katerem se ukvarja s koreografskim in uprizoritvenim potencialom komunikacijskih tehnologij in prenasičenostjo z informacijami.
V programu je tudi ljubljanska različica razstave Walida Raada Dve kaplji na utrip, ki prinaša "prosti pad skozi znano umetniško zbirko Thyssen-Bornemisza ter različne, strašljive, navdušujoče in dvoumne situacije, predmete in osebe, ki so mu prišle naproti".
Četrtek, 24. avgust, bo v znamenju celodnevnega sklepnega dogodka projekt ACT (Art, climate, transition), ko bosta med drugim na ogled projekt Eylül Fidan Akınci in Tery Žeželj Telesa v minevanju, ki združuje predavanje, film in zvočni sprehod, ter projekt Urške Preis, Ivane Vogrinc Vidali in Tery Žeželj V podtalnicah telesa. Cilj celovečernega potopitvenega potovanja je senzibilizacija za druge perspektive.
V festivalskem urniku sta še gledališki performans Poslednje objokovanje, ki raziskuje tradicionalne sredozemske prakse žalovanja, in predstava Podrast, ki je nastala v Bunkerjevi koprodukciji v okviru mednarodnega projekta Stronger Peripheries: A Southern Coalition, ki se zavzema za povezovanje periferij Evrope skozi skupno umetniško prakso.
Kot zmeraj tudi letos vstopnica za posamezen festivalski dogodek stane simboličen en evro. Za tiste, ki lahko dajo več, pa je škatla za prostovoljne prispevke.
