Motovun: Festival v polnem pomenu besede

Ob uvodu v letošnji filmski festival v Motovunu bi zaradi jubilejne edicije verjetno marsikoga zamikalo zapisati, da dogodek praznuje četrt stoletja, a je zadeva nekoliko bolj zakomplicirana. Festival v resnici letos praznuje šele 23-letnico obstoja, saj so 13. edicijo leta 2011 zaradi vraževernosti izpustili. To pa ne pomeni, da se v tem istrskem naselju, ki šteje komaj kakšnih tisoč prebivalcev, letos ne bo slavilo. Ta petdnevni dogodek se je z leti v naši regiji vzpostavil kot sijajno profiliran festival, ki premišljeno združuje turizem in filmsko stroko, tako da lahko obiskovalci tja pridejo bodisi zaradi gledanja filmov bodisi zaradi druženja v mamljivem poletnem vzdušju. Tudi zaradi tega je Motovun eden redkih filmskih festivalov v polnem pomenu besede, saj mu uspeva dajati vtis pravega praznika filma z bogatim dogajanjem tako na platnih kot na ulicah.

S slovenskega vidika je festival pomemben, ker kot prvi dogodek v naši bližini (zgolj dobre pol ure vožnje od slovenske meje) predstavi mnoge filme z letošnjih mednarodnih festivalov (predvsem Berlina in Cannesa), ki jih bomo pri nas v veliki večini gledali šele novembra na Liffu. Programski selektorji so tako v program uvrstili švedsko-iranski film Sveti pajek (Holy Spider, 2022), za katerega je Zar Amir Ebrahimi v Cannesu prejela nagrado za najboljšo igralko, pa film Deček iz nebes (Boy from Heaven, 2022), prejemnik canske nagrade za najboljši scenarij, ter celovečerec Vojni konj (War Pony, 2022), za katerega sta režiserki Riley Keough in Gina Gammell v Cannesu prejeli priznanje za najboljši prvenec. Z letošnjega Berlinala v Motovun medtem prihajajo filmi kot Oblačila draguljev (Robe of Gems, 2022), za katerega je mehiško-bolivijska režiserka Natalia López Gallardo dobila srebrnega medveda za najboljšo režijo, ter film Kurnaz proti Bushu (Rabiye Kurnaz vs. George W. Bush, 2022), ki je na istem festivalu prejel nagradi za najboljši scenarij in glavno vlogo. V tekmovalnem programu bodo najboljšemu filmu tradicionalno podelili nagrado, imenovano propeler, žirijo pa letos sestavljajo Ninja Thyberg, Piotr Domalewski in Goran Dukić. Nagrado maverick, ki jo podeljujejo za "kinematografsko hrabrost in širjenje meja filmskega izražanja", bo letos prejel srbski režiser Goran Marković. Na festivalu bodo zavrteli tudi njegova kultna filma Državni razred (Nacionalna klasa, 1979) in Mojstri, mojstri (Majstori, majstori, 1980). Nagrado, imenovano 50 let, posvečeno filmskim delavcem, katerih ustvarjanje je doseglo zlati jubilej, bodo podelili hrvaškemu asistentu kamere in direktorju fotografije Ranku Mitiću Miti.

Država partnerica letošnjega Motovuna je Švedska, s katero ima festival že dolgo časa tesen odnos. Konec koncev je leta 2019 tu gostoval dvakratni dobitnik zlate palme Ruben Östlund, pa tudi lani je glavno nagrado za najboljši film odnesla letošnja žirantka Ninja Thyberg. Skandinavski državi tako namenjajo obširno retrospektivo 25 filmov povprek štirih sekcij, v katerih bodo prikazali tako večne kot sodobne klasike, ki segajo od Christensenovih Čarovnic (Häxan, 1922), Bergmanove Persone (1966) preko najstniške uspešnice Pokaži mi ljubezen (Fucking Åmål, 1998) do omenjenega Užitka (Pleasure, 2020) Ninje Thyberg.

Omenimo, da povprek različnih sekcij v programu najdemo tudi nekaj slovenskih filmov. Martin Turk bo v sekciji kratkih filmov predstavil delo Za vogalom (2022), Peter Bratuša v sekciji filmov za mlade nadaljevanje filma Gajin svet (2022), z nekaj kratkimi filmi se bo kot institucija predstavila tudi ljubljanska AGRFT. V žiriji filmskih kritikov društva FIPRESCI bo Slovenijo zastopal Marko Stojiljković.