Kaj vas je vodilo pri izboru letošnjih filmov? Lahko govorim o posebnih tematikah, morda tematskih sklopih?
"Letošnja selekcija zajema izbrane slovenske dokumentarne filme iz poziva, kar nekaj je slovenskih premier, tujejezični dokumentarni filmi nam odprejo svet avtizma, opozorijo na pravice žensk, ohranijo spomine, predstavijo nosečnost mame s cerebralno paralizo, povežejo nostalgijo bivše Juge. Sreda je namenjena migracijam, bizarnosti mej in integraciji. Četrtek intimnosti. Petek pretočnosti in povezanosti življenja z vodo. Sobota boju proti nasilju za zaprtimi vrati in odpuščanju krvnega maščevanja. Nedelja poklon dokumentarnemu imenu, ki je letos Tomo Križnar, ter za konec popotovanje jugoslovanskega avtomobila in slovenske glasbe. Že vsa leta se trudimo, da so po projekciji pogovori z avtorji. V času korone smo se naučili organizirati pogovore tudi preko zooma, a z veseljem najavljamo, da v Maribor pride kar nekaj tujih režiserjev in večina slovenskih."
V Dokumentarnici imate tri eminentne avtorje, Matjaža Ivanišina, Roka Bička in Petro Seliškar. Kakšen način dela bodo ubrali in kakšno je zanimanje za delavnico?
"Na razpisu Društva slovenskih režiserjev je bilo izbranih šest udeležencev. En modul dokumentarnega laboratorija Dokumentarnica se prične ta vikend na Dokudoc, ostali moduli bodo drugje po Sloveniji. Na Dokudoc torej začnemo skozi dokumentarni laboratorij razvijati slovenski dokumentarni film in pomagati slovenskim avtorjem v ključni fazi razvoja projekta. Mentor Rok Biček bo glavni vodja prvega modula, delavnica bo potekala eno leto, vsi trije eminentni mentorji bodo udeležencem pomagali razviti idejo za dokumentarni film. Razvoj slovenskega dokumentarnega filma je to, kar smo prepoznali kot področje, ki zahteva posebno pozornost, saj le tako lahko pričakujemo dober slovenski dokumentarni film. Dokumentarnico organizira Društvo režiserjev Slovenije s finančno pomočjo Slovenskega filmskega centra. Pri prvem modulu sodeluje festival Dokudoc."
Zdi se, da lahko po desetletju že izmerite učinke vsakoletnih delavnic med mladimi?
"Vsako leto ne izvajamo dokumentarne delavnice za mlade, ker za to ni na voljo dovolj budgeta, vendar smo zaznali, da se na naših delavnicah kalijo novi slovenski dokumentaristi. Smo nekakšen začetek dokumentarne poti. Dostop do profesionalnih mentorjev je za avtorje resnično pomemben. Skoncentrirana izkušnja ustvarjalnega procesa pa odskočna deska v kreativni proces dokumentarizma."
Slovenski dokumentarni film počasi napreduje, odmika se od televizijske forme
Kakšno pa je nasploh zanimanje mariborske publike za dokumentarni film in za festival?
"V današnjih časih je zanimanje za katerokoli zvrst filma slabše kot pred leti, ko smo imeli mestno kino in nismo poznali korone, a vseeno si upam reči, da je v desetih letih obstoja festivala dokumentarni film dobil svoje mesto tudi pri lokalnem občinstvu. Tudi na svetovni ravni je dokumentarna zvrst skočila v ospredje in žanje prestižne nagrade. Slovenski dokumentarni film počasi napreduje, se odmika od televizijske forme, kažejo se mednarodni uspehi slovenskih avtorjev. Smo na pravi poti. Zato je tudi zanimanje za dokumentarni film v porastu. Seveda pa ne gre za mase ljudi, ki stojijo v vrstah kot na primer na festivalu v Jihlavi, ki svoje občinstvo vzgaja že desetletja s popolnoma drugačnimi pogoji dela."
Kako različni akterji na področju filmske vzgoje sodelujete?
"Sodelujemo povezani v konzorcij Film in Maribor, kjer si prizadevamo skreirati boljše pogoje za prikazovanje, izobraževanje in produkcijo v mestu brez mestnega kina. Kot rezultat večletnega dela smo na festivalu Dokudoc prvič prižgali DCP-projektor, ki ga je Mestna občina Maribor kupila v tem letu. To je velik korak na poti do skupnega cilja za mestni kino v Mariboru."
Program festivala
Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc bo med 13. in 19. septembrom v Lutkovnem gledališču Maribor prikazal izbor slovenskih in tujih dokumentarnih filmov, ki jih zaznamuje avtorski kreativni dokumentarni pristop, med katerimi so tudi uspešnice, ki so v mednarodnem prostoru požele vrsto nagrad.
Festival se je začel v ponedeljek z dokumentarnim filmom Mihe Čelarja Sinovi burje. Podelili so plaketo DOKU oko mariborskemu avtorju Francu Kopiču, ki beleži svetovni rekord v največjem številu ustvarjenih filmov, kar nekaj od njih je tudi dokumentarnih.
V torek so bile projekcije treh slovenskih dokumentarnih filmov: Labod v sodelovanju ustvarjalk mlajše generacije (Evelin Bizjak, Neja Rakušček, Monika Rusak, Ružica Anja Tadić, Tjaša Tomc), Naslednja postaja KIOSK režiserke Jasne Hribernik, film Damjan v režiji Rožane Švara in tujejezični film Zakaj skačem. Tretji festivalski dan posvečajo temi migracij, integracije in bizarnosti mej. Na sporedu so (Ne)vidni v režiji Anžeta Grčarja, film Vanje Kovač z naslovom Igra: Pred obzidjem Evrope in slovenska premiera Žica hrvaške režiserke Tihe K. Gudac.
V četrtek bodo projekcije kar petih filmov: Prologue Betine Habjanič – svetovna premiera, Meseni pozdrav tandema Larkin-Slabbers, Tekmüvanje v režiji Mihe Mohoriča – svetovna premiera, intimni film Komaj čakam, da prideš Tomaža Groma in stvaritev hrvaškega režiserja Ivana Ramljaka z naslovom O eni mladosti, s katerim festival začne regionalni vpogled povezovanja s Hrvaško.
V petek bo na ogled film Eva-Maria v režiji Lukasa Ladnerja. Zvečer bo projekcija filma Ne morete me avtomatizirati Katarine Jazbec in Sava Matthewa Somervilla.
V soboto bo projekcija Umetnosti življenja v nevarnosti iranske režiserke Mine Keshavarz in slovenska premiera težko pričakovanega dokumentarnega filma Odpuščanje Marije Zidar, ki je požel že kar nekaj mednarodnih nagrad. V nedeljo bodo podelili plaketo Dokumentarno ime 2021 Tomu Križnarju. Festivalski program bodo zaključili s projekcijo treh dokumentarnih filmov: Oči in ušesa boga (Tomo Križnar in Maja Weiss), Y? (Neža Knez, Danilo Milovanović, Toni Poljanec) in glasbeni dokumentarni film Odpotovanje (Petra Seliškar).