Najlepši duhovni spomenik prednikom

Ne zgodi se pogosto, da bi mariborsko koncertno življenje popestrila krstna izvedba kakšnega večjega glasbenega dela, še manj pa, da bi polna mariborska dvorana Union zadovoljnih in hvaležnih poslušalcev z aplavzom po izvedenem koncertu stoje nagradila izvajalce. To priznanje so si prislužili Akademski pevski zbor Maribor z dirigentko Tadejo Vulc, solistoma Andrejo Zakonjšek Krt, sopran, Klemnom Gorenškom, basbariton, in Projektnim komornim orkestrom.
Poslušali smo Requiem za prednike skladateljice Tadeje Vulc, ki je bila hkrati tudi dirigentka. Rekviem je kot glasbena oblika maša za umrle, "črna maša", molitev v katoliškem obredu za umrlimi, naslov skladbe pa je povzet po začetku prvega stavka "Requiem aeternam dona eis, Domine" (Daj jim večni mir, Gospod). Poznavalci glasbe radi prisluhnejo istoimenskim skladbam Mozarta, Brahmsa, Verdija (Rekviem v spomin umrlemu pesniku A. Manzoniju), Berga (Rekviem za Manon v spomin 19-letne Manon Gropius), Brittna (Vojni rekviem za žrtve vojn) in drugih. Taka glasba s svojo vsebino močno vpliva na poslušalce zaradi globoke občutenosti, spoštljivosti in presunljivosti, najpogosteje tudi osebne prizadetosti.
Skladateljica Tadeja Vulc je Requiem za prednike napisala v njihov spomin, predvsem pa v spomin na svojo mamo, ki ji je posvetile tudi lastne tekste in jih vpletla med siceršnje obvezne dele Requiema (Introitus - Requiem aeternam, Kyrie eleison, Dies irae, Confutatis - Lacrimosa, Sanctus, Agnus Dei - Dona eis requiem, Communio - Lux aeterna). Zato v skladbi nekaterih stavkov ni in so nadomeščeni z lastnimi zahvalnimi izpovedmi staršem. Prakso, da se skladatelji niso natančno držali zaporedja stavkov ali da so vpletali v ustaljen vrstni red priložnostne tekste, lahko zasledimo tudi v zgodovini nastanka rekviema. Zato je postopek skladateljice primeren in je hkrati tudi najlepši duhovni spomenik njenim prednikom, tudi očetu, saj je bil Requiem izveden prav na dan obletnice njegove smrti.