Nepozabljena Klasična gimnazija Maribor

"Čeprav smo se vsi zavedali velikega pomena izobraževalne institucije, kakršna je gimnazija, si vendar nismo mogli predstavljati, da je bil njen vpliv v času in prostoru, v katerem je delovala, takšen, kot se je pokazalo, ko smo zbrali podatke o ljudeh, ki jih je vzgojila, jim dala temeljno znanje, a tudi človeški kompas za ravnanje v življenju," je v predgovoru k Nepozabljeni Klasični gimnaziji Maribor zapisal uredniški odbor 550-stranske knjige, ki so jo danes slavnostno predstavili - ne na sedanji Prvi gimnaziji Maribor, temveč na pravni fakulteti, torej v nekdanjem domovanju Klasične gimnazije Maribor.

Ob sedanjem ravnatelju Hermanu Pušniku je bila govornica na predstavitvi najprej akademikinja dr. Alenka Šelih - ena od osmih akademikov, ki so obiskovali to gimnazijo -, ki je najbolj zaslužna za knjigo. Ne le da je ob obisku na gimnaziji pred tremi leti predlagala tak zbornik, zanj je prispevala del sredstev svoje Zoisove nagrade. Prireditev je bila "60. seja uredniškega odbora", v njem so bili ob njej in ravnatelju še Aleš Arih, Barbara Damjan, Filip Dougan, Matija Malešič in Janez Pastar, knjigo pa je uredil in založil Primož Premzl.

Knjiga ima štiridelno zasnovo. Začne se z zgodovinskim pregledom institucije, nadaljuje pa z besedili o posameznikih, ki so "šli skozi njo".

V dveh stoletjih, natančneje, v 201 letu (1758-1959), se je nabralo veliko ravnateljev, profesorjev in dijakov. Zbornik s seznamom vseh je izšel leta 1992. V tem zborniku ni vseh, zato pa je tistim, ki so jih izbrali, posvečenega več prostora. Ob izboru so bili pozorni na nekatere do zdaj pozabljene oziroma prezrte skupine, zlasti ženske, je opozorila dr. Alenka Šelih. Barbara Damjan je postregla s statistiko: med ravnatelji Klasične gimnazije Maribor žensk ni bilo mogoče izpostaviti, ker jih ni bilo; portretirali so štiri ravnatelje. Med 28 profesorji, o katerih pišejo, so tri ženske. Med 116 dijaki v zborniku je 14 žensk. Izpostavila je dve znanstvenici: dr. Ljudmilo Dolar Mantuani(1906-1988), geologinjo, paleontologinjo, svetovno znano strokovnjakinjo za petrologijo betonov, ter virologinjo dr. Jelko Vesenjak Hiran (1913-1992), ki je v 60. letih prva osamila virus klopnega meningoencefalitisa in prva dokazala prisotnost virusa, ki povzroča mišjo mrzlico.

S prispevki za zbornik je sodelovalo 151 avtorjev, večina je izpisala delovne portrete izbranih dijakov ali profesorjev, nekateri pa so napisali besedila za četrti del zbornika, Spomini nekdanjih dijakov in dijakinj. Tem pa so priključili še nekaj svežih spominov novih klasičnih gimnazijcev, torej bivših dijakov, ki so obiskovali program znova vzpostavljene klasične gimnazije od druge polovice devetdesetih let 20. stoletja. Nekdanji dijak Filip Dougan je na predstavitvi delil naslednji razmislek: med spomini dijakov nekdanje in spomini dijakov nove klasične gimnazije je toliko podobnosti, da je legitimno govoriti o duhu klasične gimnazije, ki ni nikoli ugasnil.

Po tej slavnostni "seji uredniškega odbora" so se nekdanji dijaki, avtorji spominov in avtorji prispevkov o dijakih družili še v prostorih Prve gimnazije, kjer jih je veliko svoja pričevanja predstavilo sedanjim dijakom.