Darka Zvonar Predan
Roman Leona Marca v ničemer ne spominja na literarni prvenec, bo pa najbrž vsaj spričo tematike in glavnih likov marsikoga spomnil na pokojnega Alojza Rebulo, ki ga Marc, Primorec iz Vipavske doline, v romanu tudi omenja. Gre za zrelo, po vsebini precej posebno literarno delo, ki obravnava predvsem slovensko Cerkev oziroma sodobne slovenske katoliške izobražence, torej tematiko, ki se je moderna slovenska literatura bolj ko ne izogiba. Zato je knjiga toliko bolj zanimiva in škoda bi bilo, če je ne bi vzeli v roke zaradi tega ali onega predsodka, kakršni v teh krajih, kot je občutil tudi literarni velikan Rebula, niso redkost.
Avtor je postavil dogajanje v izmišljene odročne kraje na Idrijsko-Cerkljanskem, vendar ga kot svetovljan ni vpel samo v slovenstvo na tej in oni strani meje, marveč v širni svet. Glavnih protagonistov romana je več. V prvi vrsti so to po značaju in še čem različni duhovniki, nekakšni novodobni čedermaci, ki se vsak po svoje bojujejo s svojo samoto in z izzivi novega, tudi do Cerkve neprizanesljivega časa. Nič manj zanimiv lik ni arhitekt Andrej Ličen, ki se je z ženo iz idealizma preselil na podeželje, zdaj pa oba iščeta pot do odtujenega najstniškega sina. Približati se odraščajočemu fantu, ki ga premetava sem in tja, je za očeta, katoliškega izobraženca, trši oreh kot arhitekturno prenoviti ljubljanski Trg republike tako, da bo zaživel kot uspešen poskus sprave.
Vprašanje sprave v narodu, globoko ranjenem od polpretekle zgodovine, je le ena od tem, ki jih v dolgih, kritičnih, včasih - vsaj za bralce, nevajene poglobljenih razprav - že kar preveč esejističnih dialogih obdelujejo glavni protagonisti. Avtoritativna ali permisivna Cerkev, žensko duhovništvo, homoseksualnost in pedofilija, krščanstvo in new age, odnos do sedanjega papeža in dilema, kakšen (naj) bo njegov naslednik ... vsa ta in številna druga v živo zadevajoča vprašanja, tudi takšna, ki se tičejo večnosti, premleva avtor skozi usta in um svojih literarnih junakov, pri čemer se sam trudi ohraniti držo nepristranskega opazovalca. Kar simbolično je, da je roman izšel prav pri tržaški založbi, ki je dolga desetletja omogočala glas v matici prezrtim rojakom, zavezanim demokraciji, krščanstvu in narodni zavesti.
