O Maistru ne vedo praktično nič

Maistrovo leto bo v tem tednu doživelo svoj vrhunec. Kako bi rekapitulirali leto, ki je konkuriralo s Cankarjevim? Aleš Arih, predsednik Domovinskega društva Rudolfa Maistra, ki so ga ustanovili 2005., pravi, da je Cankar celo leto izpostavljen z vseh vidikov, z razstavami, filmi, stripom ... Mnogo bolj kot Maister. "Ko sem bil pred kratkim na Vrhniki, sem od blizu gledal, kako so poskrbeli za obletnico. Kustosinja mi je povedala, da bodo sto let vsako sredo brali njegove črtice. Mi v Maistrovem Zavrhu triintrideset let prirejamo njegove dneve."
Arih se je z likom Maistra zbližal, ko je bil zaposlen na Zavodu za varovanje kulturne dediščine v Mariboru in je skrbel za spomenike. Ko se je poškodoval spomenik borcem za severno mejo na robu mariborskega parka, je prišel prvič v stik z Maistrovimi borci. "Ko sem začel poslušati njihove življenjske zgodbe, prizadetost, ker tako dolgo ni bilo spomenika ljubljenemu generalu, sem si zadal za nalogo, da jim pomagam. Prva slovenska vojska je bila Maistrova in to se še danes pozablja, ko se denimo teritorialci kregajo za primat v zadnji vojni. Tudi s pokojninami maistrovcev je bil problem in še marsikje so bili prikrajšanji. V njih je bila bolečina."

V učbeniku o utrujenih borcih

Problem odnosa do Maistra je spolitiziran. Zgodovinsko pogojeno je: v prvi Jugoslaviji je bil odnos do Slovencev negativen, ker smo bili na napačni strani, v Avstro-Ogrski. Tudi v novi, drugi Jugoslaviji je bilo enako in iz kolektivnega spomina so izbrisali vse, kar je bilo tistemu sistemu nevarno ali ni šlo v njegov prid," razlaga Arih, ki meni, da bi se tudi stroka morala posipati s pepelom. O NOB so ustanavljali muzeje in ogromno pričevanj se je zbralo, ohranilo, razstave so se prirejale, za Maistrove borce pa se je zbralo in predstavilo zelo malo gradiva. Šele zadnja leta, ko je stoletna distanca, se je začelo to gradivo zbirati. Ni pa bilo sistematičnega pristopa k temu. "Očitno ideološko breme, ki se ni odvrglo do danes," pravi Arih. "Maister je v eni osebi združeval mnoge talente, bil je pesnik po duši. Ko sem bi v Kamniku, so pred rojstno hišo postavili tri plakate: Churchilla, Pilsudskega in Maistra. Zanimivo, kakšna primerjava. Eden nobelovec, novinar, literat. Pilsudski je bil poljski general, ki je po 123 letih združil poljski narod v drugi republiki in je tudi pisal. K njima sodi Maister zaradi silnih talentov, ki jih je združeval v sebi."
Kakšno pa je danes poznavanje Maistra med šolarji, kakšna njegova prisotnost v učbenikih? "Socialistični duh v šolah še ostaja, izjema so tiste, ki so z imeni povezane z Maistrom, Kamnik, Šentilj, Maribor. Doslej sem bil v imenu društva na 22 šolah po Mariboru z okolico. Včeraj v Osnovni šoli borcev za severno mejo v Mariboru, kjer je bil na proslavi slavnostni govornik tudi Maistrov vnuk Borut. Z akcijo po šolah, ki je bila naša pobuda, smo naredili nekak potujoči cirkus, z razstavo javnih spomenikov Maistru, projekcijo s predavanjem in kulturni program. Ko sprašujem devetošolce, kaj vedo o Maistru, ne vedo praktično ničesar. V zgodovinskem učbeniku za deveti razred je lapsus, da je imel Maister 400 borcev, še huje pa je, da piše, da so bili Maistrovi vojaki utrujeni, ko so šli na Koroško."

Kdo ni opravil naloge

Da po stotih letih še vedno nismo opravili vseh nalog v zvezi z Maistrom, se zdi Arihu skrb zbujajoče. Pobuda Mladinske knjige, da izda ob stoti obletnici bojev za severno mejo zajetno monografijo, je hvalevredna. "Svoje naloge niso opravili SAZU, univerze, namesto Mladinske knjige, ki je privatno podjetje, bi morala denimo reprezentativni zbornik o Maistru objaviti katera od nacionalnih, državnih institucij. Naredili bi razpis, poziv, kamor bi se vsi, ki se ukvarjajo strokovno z Maistrom, prijavili. Ko sem prebral knjigo Rudolf Maister - sto let severne meje, mi je bilo žal, da niso objavili denimo kakih Maistrovih pisem, pričevanj, ki jih imamo. Tudi o Zavrhu bi bilo treba v albumu kaj napisati, pet brošur smo natisnili v treh desetletjih, pa o tem ni ene besede. Lahko bi še koga povabili kot avtorja. Denimo Janeza Švajncerja, ki je največji poznavalec vojne zgodovine, povezane z Maistrovim obdobjem.
V Mariboru se ta čas pripravljata dva simpozija, enega organizira društvo Franca Kovačiča, drugega pa pripravlja Vojaški muzej v sodelovanju z Zvezo DGM."
Pomembno je, da je Maistrova knjižnica v Univerzitetni knjižnici Maribor dobila status nacionalnega pomena. Tudi društvo se je zavzemalo za to. V zvezi je kar 26 društev generala Maistra. Zveza je izdala 2011. ponatis obeh Maistrovih pesniških zbirk, Poezije iz 1904. in Kitica mojih, ki je izšla 1929.
Kaj vse se bo do konca Maistrovega leta še dogajalo v organizaciji društva? V prihodnjih dneh bo izšel zbornik ob stoletnici z naslovom Dragi Maister na te bo spomin. Triindvajset avtorjev sodeluje, začenši z Maistrovim vnukom Borutom, Dušica Kunaver, Marjan Toš, Marijan Šrimpf, Dunja Samec, Stane Kocutar, Majda Potrata, Ivan Tušek idr.
Kot pravi Arih, je največji problem, da "se ob Maistru še zmeraj razdvajamo, čeprav je duhovni presežek slovenskega naroda, ob boku s Trubarjem, Prešernom, Cankarjem".