Pionir v vsem - priljubljen in angažiran

V Narodni galeriji je do 3. oktobra letos na ogled prvi del razstave Hinko Smrekar (1883-1942). Drugi del bo odprt 27. oktobra in bo na ogled do 13. februarja 2022. Razstava Smrekarjevega opusa je zaradi obsega in občutljivosti gradiva - večinoma gre za dela na papirju - razdeljena na dva dela. Pregledu ustvarjanja med letoma 1902 in 1917 sledi predstavitev obdobja Smrekarjevega ustvarjanja po prvi svetovni vojni do njegove smrti. Skupaj bo na ogled 320 del.

Bil je vsestranski umetnik, ki je zaznamoval umetnostno, družabno in politično življenje prve polovice 20. stoletja. Je eden največjih pionirjev v zgodovini slovenske umetnosti: bil je med začetniki grafike in stripa pri nas, ustvaril je vrsto pravljičnih, ljudskih, fantastičnih motivov, z ilustracijami za književna dela je pomagal knjižno opremo dvigniti na mednarodno raven, s tenkočutnostjo je ilustriral dela za otroke in mladino. Bil je mojster satire in karikature, pri čemer je ost najprej uperil proti sebi, kazal na hibe prijateljev in bičal zlorabe politikov ter zablode slehernikov. Poleg Maksima Gasparija je veljal za najpopularnejšega slovenskega umetnika svojega časa.

Slovenska javnost Henrika (Hinka) Smrekarja najbolj pozna po prvih slovanskih igralnih kartah za tarok, ilustracijah prvih knjižnih izdaj Ivana Cankarja in po ilustracijah Martina Krpana Frana Levstika, prve slovenske izvirne slikanice.

Šolanje prava v Innsbrucku in na Dunaju je prekinil zaradi živčne bolezni, ki ga je spremljala vse življenje. Hkrati je obiskoval tečaj za učitelje risanja pri Avstrijskem muzeju za umetnost in industrijo. Leta 1906 je odšel v München in tam z Maksimom Gasparijem preživel leto dni. Tudi kasneje se je tja rad vračal, saj ga je okolje motivno in slogovno bogatilo. Ko se je preselil v Ljubljano, je bil član mnogih umetniških društev, bil je tudi ustanovitelj Narodne galerije. Redno je razstavljal po vsej Evropi, pa tudi v ZDA. Njegovo življenje je bilo nasilno prekinjeno leta 1942, ko je bil brez sodbe ustreljen v Gramozni jami.

Risar, grafik in slikar Hinko Smrekar je bil eden najbolj plodnih knjižnih in časopisnih ilustratorjev. Z jedko satiro je razkrival človeške nravi, družbene in kulturne razmere, smešil malomeščansko mentaliteto, razgaljal razčlovečenost kapitalizma ter med drugo svetovno vojno obtoževal okupatorsko nasilje. Bil je izjemen karikaturist, med začetniki moderne knjižne in revijalne ilustracije, umetniške grafike, stripa. Kot karikaturist je bil edini, ki je risal karikature brez naročila. Razstavljal jih je po ljubljanskih izložbah. Bil je tudi publicist. Poleg spominov na prijateljstvo s pisateljem Ivanom Cankarjem je objavljal tudi recenzije razstav, pesmi, črtice, polemike, krajšo dramo.

Vsa Smrekarjeva pionirstva

Leta 1883 v Ljubljani rojeni Hinko Smrekar je ustvaril okoli 2000 del, med slovenskimi umetniki pa se ponaša z največ avtoportreti in avtokarikaturami. Prvi del razstave o življenju in delu tega vsestranskega umetnika je v Narodni galeriji na ogled do 3. oktobra. Na razstavi bo skupno na ogled več kot 320 Smrekarjevih del. Njena avtorica dr. Alenka Simončič poudarja, da velja številnim vprašanjem o njegovem življenju in ustvarjalnosti postaviti mejo in da naj nekatere skrivnosti Smrekarjevih del ostanejo zastrte: "Najgloblji občutek ob njegovih delih je tišina, ko nas presunejo podobe, neposredne in iskrene. Ne potrebujejo razlage. Napolnijo nam dušo z mislimi ali pa nas spravijo v smeh, pa čeprav se ne zavedamo pravega sporočila, ker so nam okoliščine tako domače in posamezni tipi tako znani. Smrekarjev raznoliki in bogati umetniški jezik ni sodil v nobeno tedanje umetniško gibanje. Čeprav je večinoma živel v Ljubljani in komentiral lokalno, avstro-ogrsko in kasnejšo jugoslovansko kulturo, je podrobno spremljal dogajanja po svetu in pogosto podnaslavljal svoja dela v tujih jezikih, da bi bila razumljiva več ljudem. Ta projekt nam omogoča, da občudujemo Smrekarjev pogum, poštenost in natančnost, s katerimi je svaril pred večnimi napakami človeške narave, od ponosa in nevednosti do požrtnosti in svetohlinstva."

Velik del likovne zapuščine Hinka Smrekarja je v zasebni lasti. V Narodni galeriji so bili deležni presenetljivega odziva na apel, ki so ga objavili novembra lani. Razstavni katalog bo dvodelen. V prvem delu so predstavljeni Smrekarjev čas, življenje in delo, podrobneje so predstavljene tudi izbrane umetnine, ki so oziroma bodo na ogled na razstavi. V drugem katalogu pa so navedeni vse evidentirane umetnine z bibliografijo in seznam razstav.

Dotacija fundacije Getty

Narodna galerija je v teh dneh prejela dotacijo ameriške fundacije Getty za projekt o Hinku Smrekarju. Fundacija Getty iz Los Angelesa je podprla projekte 19 ameriških in mednarodnih muzejev v okviru iniciative The Paper Project, s katero spodbuja razstavljanje in raziskovanje umetniških del na papirju. Iniciativa prav tako podpira strokovno delo kustosov in kuratorjev, ki na področju raziskovanja del na papirju delujejo med dvema letoma in desetimi leti.

Med nagrajenci sta tudi projekt Narodne galerije o Hinku Smrekarju in kustosinja dr. Alenka Simončič. Narodna galerija je prejela finančno podporo v višini 31.000 evrov za izid angleškega kataloga o umetniku in pripravo spletne mikrostrani, kjer bodo na voljo eseji in predavanja o Hinku Smrekarju ter spletna galerija njegovih del.

Fundacija Getty je ob tem zapisala: "Digitalna mikrostran in izdaja angleškega catalogue raisonné poleg slovenskega izvirnika bosta zelo razširili dostop do Smrekarjevega dela in okrepili zavest o njegovem prispevku k svetovnemu korpusu političnih umetnin iz zgodnjega 20. stoletja."

Dr. Barbara Jaki, direktorica Narodne galerije, pravi, da za Narodno galerijo dotacija fundacije Getty pomeni priznanje za njihovo delo, v finančnem smislu pa odpira možnost, da pomemben segment umetnostne preteklosti predstavijo v mednarodnem okviru. "Delo Hinka Smrekarja je bilo že opaženo v Parizu na razstavi, ki smo jo v Petit Palais pripravili leta 2013; to nas je tudi spodbudilo, da smo na razpis prijavili prav raziskovalni projekt Hinko Smrekar. Z angleškim prevodom celotnega kataloga, ki bo obsegal kar okrog 750 strani, in spremljajočo spletno predstavitvijo bomo lahko z delom tega umetnika seznanili mednarodno javnost in ga vpeli v mnogo širši kontekst umetnostnega snovanja v Evropi v zgodnjem 20. stoletju."

Fundacija Getty je v okviru razpisa podelila okrog 1,3 milijona evrov dotacij. Med izbranimi kuratorskimi projekti so zbirke grafičnih listov in risb, ki so bili ustvarjene v zadnjih tisoč letih in v številnih državah. Razpon tehnik in pristopov je širok in vključuje osebne popotne dnevnike, politična dela, iluminirane rokopise, arhitekturne načrte in zemljevide, lesoreze, jedkanice na osnovi kisline in več.