Izkupiček prve polovice tekmovalnega programa je za odtenek boljši kot lani, a kljub temu so se med filmi, ki jih je nova selektorska ekipa pod novim festivalskim vodstvom uvrstila v boj za berlinske medvede, znašli tudi takšni, ki so vzbudili začudenje in negodovanje. Ali vsaj potrdili spoznanje, da je izbira filmov zgolj na (preteklem) slovesu ustvarjalcev kaj hitro dvorezen meč. Najbolj svež primer za to je Sibirija (Siberia) Abela Ferrare. Pretirano vase zazrta, težko razumljiva in morbidno groteskna freska osebnih prispodob in čudaških likov v duhu Davida Lyncha, vpetih monotono življenje sredi samotnih zasneženih prostranstev, bo težko zadovoljila tudi najbolj zaprisežene cineaste in oboževalce ameriškega režiserja, ki je zaslovel v devetdesetih letih prejšnjega stoletja s filmom Pokvarjeni poročnik.
