Prvopodpisani pod "Pozivom slovenskih umetnikov k ustanovitvi 4. programa nacionalne TV, programa za umetnost in izobraževanje" je literat in urednik Aleš Šteger, sledijo mu umetniki z vseh področij ustvarjanja in sopotniki kulture.
Pismo, ki so ga danes poslali vsem, ki krojijo usodo javne televizije - v nagovoru poimensko izpostavljajo predsendika vlade Janeza Janšo in ministra za kulturo in medije Vaska Simonitija - objavljamo v celoti. "Slovenska nacionalna televizija je v želji in nuji konkurirati drugim, komercialnim medijem kulturnoumetniške vsebine v zadnjih desetletjih vse bolj izrivala na obrobje svojih programskih shem. V zadnjih 18 letih se je za 38% skrčil delež predvajanih dokumentarnih, igranih (filmi, drame in nanizanke), kulturnoumetniških, izobraževalnih, otroških, mladinskih in glasbenih programov, lastna produkcija teh vsebin pa še bolj. S tem, da vse manj produciramo in gledamo premierne domače vsebine, ne odganjamo le številnih vrhunskih ustvarjalcev, ki nimajo pogojev za delo pri nas in zato množično odhajajo v tujino, ampak smo osiromašili predvsem sebe, saj smo se (ne)prostovoljno prelevili v pohlevne potrošnike tujih, večinoma komercialnih licenčnih vsebin.
Številni primeri dobre prakse v Evropi dokazujejo, da obstaja širok interes za vsebine s težo, kvaliteto in izobraževalnim potencialom, neonesnažene z oglaševanjem in namenjene boljšemu razumevanju nas samih in sveta okoli nas. Relativno visoka gledanost in vplivnost programov kot so Arte, Kunstkanaal, France 2, 3-Sat ali 3. program HTV jasno kažejo, da gre razumeti kulturne vsebine, filmsko in dokumentaristično umetnost, kvalitetne vsebine za otroke in mladino kot naložbo v prihodnost naše družbe. Gre za vsebine, ki ne prodajajo in umsko ne uspavajo, marveč intelektualno in emocionalno vzgajajo, oblikujejo in širijo obzorja našega duha.
V luči nedavne razprave o bodočnosti javne televizije je bilo zapisanega marsikaj. Če se nam zdi, da gre na strani medijev za krčevito obrambo obstoječega stanja, se na drugi strani rojevajo novi “koncepti”. Ti bi utegnili še bolj finančno oslabiti javno televizijo in velik del tako imenovanih kreativnih industrij, ki so tesno povezane ali celo odvisne od vložkov avdiovizualnih medijev, kar bi povzročilo popolno ustavitev lastne produkcije kulturnih, umetniških, igranih, izobraževalnih in podobnih produkcijsko zahtevnejših nekomercialnih programskih vsebin.
Spodaj podpisani pozivamo, da razmislek o bodočnosti naše nacionalne, javne radiotelevizije gre v smeri iskanja odgovora na vprašanje, kaj je njeno poslanstvo, kaj so presežki, kaj širša družbena in duhovna dodana vrednost in posledično katerih vsebin ne bi smelo umanjkati v njenih sporedih. Vprašajmo se, kakšno javno televizijo si res želimo zase in za svoje otroke in mladino?
Spodaj podpisani ustvarjalke in ustvarjalci si želimo VEČ samostojne produkcije kvalitetnih kulturnoumetniških in izobraževalnih vsebin v slovenskem jeziku, ki so bile v preteklosti izrinjene iz programskih shem nacionalne RTV. Želimo si več kvalitetnih vsebin, katerih obseg in obstoj ne sme biti odvisen samo od števila gledalcev in komercialnih interesov. Poleg kvalitetnega in uravnoteženega informiranja prav v lastni in izvirni produkciji umetniških in izobraževalnih vsebin prepoznavamo osrednje poslanstvo in temelj za obstoj nacionalne televizije. Javno televizijo pa razumemo kot potencialno močan generator razvoja avdiovizualnih kreativnih industrij in ključen medij za vidnost in razvoj slovenske kulture.
Vas, ki smo vas izvolili in v vaše roke položili vzvode moči in sredstva državnega proračuna, pozivamo k ustanovitvi in ustreznem dodatnem financiranju novega, 4. programa nacionalne TV, programa za umetnost in izobraževanje.
Želimo si program, ki umetniških in kreativnih vsebin ne bo omejeval na golo novičarstvo, ki bo prinašal kvalitetno filmsko in dokumentarno domačo in tujo produkcijo, kvalitetne vsebine za otroke in mlade, ki bo gradil inovativne formate in ne bo merjen z merili komerciale in trga.
Apeliramo, da do novega programa in dodatnih vsebin NE pride na račun obstoječih, marveč z dodatnim namenskim financiranjem. Obenem predlagamo, da bi skladno z decentralizacijo in aktualnim iskanjem upravičenosti obstoja regionalnih centrov, bili glavni produkcijski enoti 4. umetniško-izobraževalnega programa nacionalne televizije v Mariboru in v Kopru.
Smo majhna država na prepihu kultur z velikimi umetniškimi in kreativnimi potenciali. Osvobodite jih! Zdaj! Za njihov razcvet ne zadostujejo popravki starega, marveč nove premišljene in obenem daljnovidne poteze. Vpišite se v zgodovino države kot odločevalci, ki so dejansko premaknili stvari na bolje in nam v vse pomembnejšem svetu medijev dali možnost kvalitetne kulturnoumetniške in izobraževalne produkcije in izbire, takšne, ki nam manjka!"
