Melita Forstnerič Hajnšek
Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor bosta jutri v Veliki dvorani premierno uprizorila opero Giuseppeja Verdija Simon Boccanegra pod taktirko Francesca Rose in v režiji Arnauda Bernarda. Nastopili bodo Genadij Vaščenko, Slavko Sekulić, Sabina Cvilak, Martin Sušnik, Jaki Jurgec, Alfonz Kodrič, Terezija Potočnik/Lucija Krašovec, Bogdan Stopar/Tomaž Planinc ter zbor, balet in orkester Opere in Baleta SNG Maribor.
Glasbenogledališki genij Giuseppeja Verdija se je v razponu kar šestih desetletij njegovega aktivnega skladateljevanja udejanjil v številnih opernih mojstrovinah, izmed katerih je bilo ustvarjenih kar nekaj del, s pomočjo katerih so skozi Verdijevo ekspresivno in obenem človeško sočutno glasbeno pero na novo zaživeli fragmenti italijanske zgodovine. Prav te nove zgodbe, prežete z mojstrsko dognano glasbeno dramo, so Verdiju zagotovile trajno mesto v svetovnem opernem panteonu.
Mednje sodi tudi zgodba o junaškem plebejskem pomorščaku Simonu Boccanegri, ki je po volji ljudstva postal dož Genove 14. stoletja. Razklan med bremenom lastne zgodovine - muči ga predvsem izguba hčerke, ki jo po spletu okoliščin pod imenom Amelia Grimaldi najde šele po 25 letih - in političnimi ambicijami svojih nasprotnikov, se Boccanegra odloči poiskati novega zaveznika v podobi svojega bodočega zeta Gabrieleja Adorna, ki mu je Amelijina roka obljubljena v zameno za pomoč pri porazu uzurpatorjev Boccanegrove vladavine. Velikopotezna dramatičnost opere, ki je širši mednarodni uspeh doživela šele po Verdijevem angažmaju pesnika in skladatelja Arriga Boita, ki je revidiral izvirni Piavejev libreto, in v praizvedbi v milanski Scali leta 1881, bo prvič v zgodovini uprizorjena na velikem odru mariborske opere.
Slogovno je Simon Boccanegra ena najzanimivejših Verdijevih opernih stvaritev, ker se radikalno odmika od dotedanjih oblikovnih shem. V njej se Verdi glasbeno tesno navezuje na pesniško predlogo in že nakazuje značilnosti slogovnega izražanja v operah Aida in Otello. Pomembna je uporaba recitativa, ki nastopa največkrat v zaključnih scenah. Večkrat uporablja tudi parlando s spremljavo orkestra. Slednji dobiva pomembnejšo vlogo. Recitativi so dramatsko oblikovani in prispevajo k večji enovitosti opere. Značilno je tudi ponavljanje motivov (morja, prekletstva), vendar ne v smislu Wagnerjeve tehnike lajtmotiva. Opera se odlikuje tudi po lepih melodijah v arijah in duetih. Po mnenju nekaterih piscev opernih razprav je Verdi s Simonom Boccanegro ustvaril eno najboljših opernih stvaritev.
V Ljubljani so opero Simon Boccanegra izvedli v sezoni 1975/76. Najslavnejši interpret Boccanegre je (bil) Placido Domingo, ko je s tenorista presedlal na baritonista.
