Na pomen izida pričujoče knjige je vredno opozoriti že na začetku: v sodobni strokovni literaturi tovrstnih monografij domala ni, kar pomeni, da knjiga, ki je pred nami zapolnjuje pomembno vrzel na področju glasbene didaktike/metodike, odpira pa tudi precej pomembnih vprašanj, denimo: kako se dandanes srečujemo z glasbo, kako jo poslušamo, receptiramo in perceptiramo in kaj to pomeni v učnem procesu.
Ivan Vrbančič je dolgoletni raziskovalec teh vprašanj, ki jih je v svoji knjigi podprl tudi s čisto empiričnimi sredstvi/pripomočki; tisti namreč, ki mislijo, da je pedagogika zgolj šest ur šolskega nakladanja v razredu, pač ne poznajo ozadja številnih ur in priprav, ki jih pedagoški delavci/delavke opravijo zunaj učilnice, v kabinetu ali doma, da je učni proces sploh mogoč. Tudi to je ena od pomembnih postavk v strukturi pričujoče monografije. Nato se je zanimivo vprašati, kako rezultati tega dela vplivajo na način poslušanja glasbe. To je pravzaprav odvisno od posameznega pedagoga/inje, a če bi pomislili, da gre v knjigi za nekakšna navodila, kako predočiti glasbo poslušalcu/poslušalki, bi zgrešili njeno bistvo, ki se začne seveda pri samem viru poslušanja: ušesu.
Ste kdaj tolkli z nogo ob tla, ko ste slišali pesem? Zapeli ob njej? Kako se razvijata poslušalska pozornost, poslušalski spomin?
Poglejmo po sklopih: prvi sklop knjige je posvečen najprej čisto fiziološkim prvinam poslušanja, nato pa beremo tudi o psiholoških osnovah: glasbenem razvoju otroka, čustvih in glasbi, razvoju sposobnosti poslušanja in procesih poteka poslušanja glasbe. Kakšne so ritmične, melodične, harmonske sposobnosti otrok? Ste kdaj tolkli z nogo ob tla, ko ste slišali pesem? Zapeli ob njej? Kako se razvija poslušalska pozornost, poslušalski spomin? In, kar je zame kot za interdisciplinarca še posebno zanimivo, glasba in medpredmetno povezovanje. Vse je ilustrirano s številnimi (slikovnimi in drugačnimi) primeri in grafikoni, kar je še ena prednost pričujoče knjige. In ko pridemo do konca prvega sklopa, je zanimivo ugotavljati, na koliko načinov poslušamo glasbo: monološko, dialoško, z razumevanjem, doživljajsko, priložnostno in tako naprej. Ko sem razmišljal o teh rečeh, sem se spominjal, kako sem sam na najrazličnejše načine dobival v uho glasbene impulze. Od načrtnega poslušanja plošče (ali koncerta) do mimobežnega po radiu, na stadionu, sprehodu. Pa glasbene "pavze" na TV, glasba, ki ti ob določenem trenutku, ko jo slišiš, ta trenutek tudi zvočno zapiše v spomin … Ob branju knjige, ki je pred nami, sem torej dobil tudi čisto teoretično "prostorsko" dimenzijo svojih doživljanj, občutenj in zapisov v spomin, ki se zgodijo ob različnih priložnostih. Prej na to morda ne bi pomislil.
Nadaljujmo v drugi sklop didaktike in metodike, ki nas med drugim pouči o različnih aspektih poslušanja glasbe v različnih, recimo jim tako, formativnih obdobjih, ki so zelo pomembna za poznejši odnos do poslušanja. Predšolsko, zgodnje šolsko obdobje in pozno šolsko obdobje. Analize Ivana Vrbančiča so poglobljene; avtor ni izpustil niti enega ključnega tozadevnega aspekta – statistik, tendenc, kategorij, komparative … Ko se tako v zadnjem sklopu, naslovljenem Metodika poslušanja glasbe, srečamo z učnimi pripravami in številnimi primeri (zvečine s področja tako imenovane klasične in ljudske glasbe), dobimo odgovor na še eno vprašanje: kako pravzaprav pripraviti gradivo, da bo uporabno, jedrnato in poučno. Pomembni so operativni cilji in avtor ponudi številne primere in rešitve, da se ti cilji dosežejo. V sodobnem prostoru jih dandanes lahko dopolnimo s primeri iz širokega glasbenega diapazona zvrsti, od jazza do progresivne rockovske glasbe, šansona in popevk. Kar ne pomeni, da v pričujoči knjigi to umanjka, pač pa se s temelji, ki jih postavi avtor, lahko izhodišča širijo in seznam literature na tem področju dopolnjuje, kar bi bilo tudi nujno potrebno. Principi poslušanja, ki jih beleži in predoči, namreč veljajo za glasbo kot tako, neodvisno od zvrsti in vrst. Uho na naslovnici knjige je tako simbol "ujetja" zvoka, ki pa ga lahko zdaj, ob precizni in obsežni Vrbančičevi raziskavi, končno osmislimo in apliciramo na točno določene procese. Upamo, da se bomo v bližnji prihodnosti lahko o teh procesih in aspektih čim več pogovarjali tudi v živo na ciljanih predavanjih ali specializiranih delavnicah, kjer se bo korist knjige pokazala še na dodatni empirični ravni.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
