Rok Predin: Glavni kapital so izkušnje

Petra Zemljič Petra Zemljič
30.01.2019 15:41

Likovnik, ki sicer v Londonu nadaljuje svojo uspešno animacijsko zgodbo, se je vrnil v Maribor in na domačem odru ustvaril lutkovno podobo Netopirja Kazimirja

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Rok Predin
Boštjan Lah/Arhiv LGM

Rok Predin je likovni umetnik, režiser in animator. Deluje med Mariborom in Londonom, kjer ustvarja kratke filme, glasbene spote ali reklame. Kariero je začel v Londonu, kamor je odšel, ker doma ni dobil priložnosti, da bi ustvarjal. V preteklih letih je sodeloval s Keithom Urbanom, Eltonom Johnom in skupinama Take That in Rolling Stones. Za slednjo je zrežiral video spot za single Doom and Gloom, s katerim je prekinila svoj sedemletni ustvarjalni post. Ob 60-letnici vladanja angleške kraljice je za nastop skupine Madness pripravil animacijo, ki je bila projicirana na Buckinghamsko palačo.
Govorila sva lani aprila, potem ko so v Kibla Portalu odprli veliko skupinsko razstavo Prisotnosti z deli Metke Krašovec in njenih nekdanjih študentov. Kako je kaj z vašim slikarstvom zdaj, ko počnete veliko drugega?
"Zmeraj paralelno delam vse, od scenografije, slikanja, ilustracije do oblikovanja lutk, ker vse to je vizualni jezik. Razlik ne delam in ne sprašujem se o tem. Prepričan pa sem, da je slikarstvo eno najbolj zapostavljenih kulturnih področij pri nas. To je kraljevski medij, medij, ki je verjetno eden najbolj humanih vizualnih in izraznih medijev, kar jih poznamo, in zato mora v ospredje."
Ste po Prisotnostih še kaj razstavili?
"V zadnjem času ne, ker preprosto nisem imel časa kaj pripraviti. Razvijam pa naprej vse tiste podobe, ki sem jih lani razstavil v Mariboru. Se kopičijo in upam, da bom v prihodnosti, ki ne bo tako oddaljena, tudi kaj razstavil."
Zdaj pa prvič ustvarjate na lutkovnem odru?
"Ja. Vse te tehnologije omogočajo bistveno večjo mobilnost in neodvisnost, kot je to bilo v preteklosti. Zraven te produkcije, ki jo nadaljujem v Londonu, sem se želel, potem ko sem se vrnil v Maribor, še lokalno udejstvovati in ene od sanj, ki sem jih želel uresničiti, so bile, da bi oblikoval lutke, da bi nekako prišel zraven. Neka osnovna logika, kako je treba oblikovati lutko in narediti sceno, primerno za animacijo, mi je bila takoj jasna."
Gotovo je bila prednost tudi vaše poznanstvo z Matjažem Latinom. Kako ste se lotili projekta?
"Brez njega ne bi bil tukaj. On je zaslužen za to, da so me sploh povabili k sodelovanju. Pristopil sem tako, kot sem mislil, da je najbolj ekonomično; najprej s skicami, idejami, ki zrastejo na podlagi razprav z režiserjem, veliko da tudi tekst, ki odpira neke estetske možnosti. Potem pa kar skočiš noter. V svojem računalniku sem oblikoval 3D-lutke in šel skozi proces, v katerem smo s tehnologi razpravljali o tem, kako se da to najbolj učinkovito uresničiti. Našli smo kompromise, da je stvar zaživela. Moram pa povedati, ker imam izkušnje in sem bil po svetu, da je ta hiša, torej Lutkovno gledališče Maribor, dom zavidljive količine talenta. Govorim za vse ljudi v hiši, od tehnologov do igralcev, prijetno sem bil presenečen nad profesionalizmom in kreativnim veseljem, ki ga ta ustanova ponuja. Ogromno sem se naučil od teh ljudi, ki imajo leta izkušenj. Ravno te izkušnje so bogastvo, ki ga moramo čuvati za prihodnost. To je tako kot z modrostjo. Skupaj smo šli na nov teritorij. Kombinirali smo klasične tehnologije v hibridne tehnološke rešitve. Predvsem pa je bil izziv velik svetlobni objekt na sceni, ki spreminja barve, ki se animira, ki daje občutek potovanja, vzdušje celotni predstavi. Ta objekt je bil neznanka do konca, ker je velik, hkrati pa mora biti primeren tudi za transport."
Zgodbo o Kazimirju ste poznali?
"Ne. Svetlana ima strahovito produkcijo in vsaka zgodba ima neko iskrico, idejo, ki jo je vredno interpretirati na različne načine. V konkretnem primeru mi je zgodba še posebej zanimiva, ker gre za iskanje identitete, za nekaj, kar je aktualno dandanes."
Čeprav ste se odselili, pa v Londonu še naprej delate s Trunk Animations. Kako delujete na tej sceni?
"Ostajam partner pri produkcijski hiši, ki se ukvarja z animacijo. Imamo studio v centru Londona, kjer izvajamo razne tehnike, animacije, imamo mrežo animatorjev, režiserjev, ki jih zastopamo in s katerimi se potegujemo za projekte. Od projekta do projekta pa je sodelovanje različno. Včasih pristopi stranka do nas, včasih se oglasimo mi, večinoma pa gre za splošen razpis in potem se za projekt med drugimi poteguješ, da ga dobiš. Imamo nekaj stalnih strank, kot so na primer Stonesi, nazadnje pa smo delali dva videospota za Beatlese ob ponovnem izidu Belega albuma. Delamo pa tudi veliko majhnih stvari, ki morda niso tako opazne, ampak so polne kreativne energije."
Tehnologija gotovo prinaša neslutene možnosti na tem področju?
"Na področju animacije se dogajajo tektonske spremembe zaradi napredka tehnologije. Stvari, za katere bi porabil ogromno denarja in ogromno animatorjev, so zdaj bistveno hitrejše in cenejše. Trg se je spremenil. Velike hiše z veliki ekipami imajo nove izzive, kako ponuditi nekaj drugače, kljub temu da so dražje. Srednji nivo tehnološke zahtevnosti v animaciji pa prevzemajo freelancerji, ker so postali računalniki tako zmogljivi, da ni več potrebe po velikih ekipah. Je pa res, da se tako znižajo stroški produkcije, lahko ponudiš več, ker so zmogljivosti takšne, kot so. To se bo samo še izboljševalo. Glavni kapital ekipe pa so izkušnje."

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta