Petra Zemljič
V koprodukciji z zagrebško organizacijo LOFT mariborsko lutkovno gledališče (LGM) pripravlja novo, tretjo premiero v tej sezoni, in sicer po zgodbi Arnolda Lobela Čarovnik barv. Predstavo, ki je namenjena gledalcem od treh let naprej, je režirala (in to sploh prvič pri nas) hrvaška režiserka Morana Dolenc, ki je v preteklosti že gostovala na Poletnem lutkovnem pristanu, bila je tudi članica strokovne žirije na 9. bienalu lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Dolenčeva je izpostavila, da so izbrali preprosto pravljico in na njej ves čas gradili fabulo, ki na koncu postane neka osnova za lepše, boljše življenje. Zgodba se dogaja v nekem mestu, kjer živijo ljudje na način, kot živimo mi. A nekaj v tem mestu ni v redu in čarovnik, zadnji sosed v ulici, se odloči za spremembe. Prebivalci tega malega mesta so namreč zliti s sivino; njihove obleke so sive, prav tako njihovi občutki. Da bi pozabil na puščoben svet, ki ga je obdajal, čarovnik veliko časa preživlja v svoji kleti. In tam meša čudovite čarobne zmazke in zvarke. Meša in čara, dokler se barve ne zlijejo med seboj. "Meša modro, rumeno, rdečo in ugotavlja, da vsaka od teh barv različno vpliva na prebivalce v mestu. Če je mešal zgolj eno barvo, ni bilo v redu. Otroci bodo spoznali, kaj so osnovne barve in kaj dobimo, če jih pomešamo. Naše sporočilo je, da ni dobro imeti ne preveč rumene, ne rdeče, ne modre, ampak je treba najti balans med vsemi," pove režiserka, ki je zaključila študij na École nationale Supérieure des Arts de la Marionnette v Franciji, nato pa tri leta kasneje diplomirala še iz teatrologije na Sorboni. Za svoje delo je bila že večkrat nagrajena, leta 2015 pa je ustanovila svoje gledališle LOFT (Lutkarska organizacija, ki jo zares potrebujemo).
Dramaturginja Tanja Lužar izpostavi kratko zgodbo sicer malo prevajanega avtorja, ki pa jasno sporoča, da v življenju potrebujemo različne barve za kakovostno življenje. "Za dobro počutje potrebujemo vsakega malo. Avtor pa ne govori le o barvah, ampak tudi o drugih elementih v življenju." Na odru vidimo odlično kombinacijo tridimenzionalnih hiš in dvodimenzionalnih lutk, skupaj ponujajo celo nekakšen filmski okvir na odru. Nekatere lutke so integrirane v sceno, ki deluje zrcalno, spet druge so snemljive. Najbolj kompleksen lik je seveda čarovnik, ki ga enkrat vidimo kot igralca spet drugič kot senčno lutko. Avtorica likovne podobe je Marijana Jelić, scenograf Bruno Kontrec, scenski in lutkovni tehnolog pa Primož Mihevc. Avtor glasbe je Boštjan Narat, igralca na odru, ki manipulirata z lutkami, sceno in tudi glasom, pa sta Uroš Kaurin in Marko Ujc.
