V sklopu proslav ob 30-letnici samostojnosti Slovenije je Konservatorij za glasbo in balet v Mariboru prispeval svoj umetniški delež in s tem poudaril svoj slogan, da "umetnost in čas bosta zacelila svet". Koncert je bil v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru v Pivoli 25. junija.
Za boljše razumevanje kulturnega dogodka je treba podati osnovne informacije o udeležencih. Simfonični orkester Konservatorija Maribor je po daljšem premoru začel delovati v letu Evropske prestolnice kulture Maribor 2012. V zasedbi orkestra poleg dijakov in profesorjev občasno sodelujejo še nekdanji dijaki in gostje, solisti so dijaki, ki so izbrani na avdiciji. Baletna šola Konservatorija za glasbo in balet ima že dolgoletno tradicijo. Začela se je leta 1963 z ustanovitvijo šole za ritmiko in ples, 1977. je sledila ustanovitev nižje baletne šole in 1981. še srednje. Leta 2010 se je Srednja glasbena in baletna šola preimenovala v Konservatorij za glasbo in balet Maribor.
Izvajalci slavnostnega koncerta, simfonični orkester konservatorija pod vodstvom dirigenta Slavka Magdića ter učenci in dijaki baletne šole pod mentorstvom učiteljev Vasilija Kuzkina, Blanke Polič, Helene V. Krieger, Nikolaia Chilnikova in Galine Dmitrieve, so s svojim nastopom vnesli v okolje botaničnega vrta pridih žlahtnosti glasbene in baletne umetnosti in ustvarili sozvočje narave in človekove kulture. Lepo je bilo videti, da poletje prinaša dinamiko v življenje in druženje presenetljivo velike množice obiskovalcev, ki so zasedli ne samo improviziran avditorij, ampak so se razpršili med drevesi in grmički botaničnega vrta. Poslušali so in gledali bodoče umetnike, kako z žarom mladostne energije ustvarjajo svoje glasbene in plesne nastope ter za sabo puščajo dolgo leto zaprtosti in negotovosti koronskega izobraževanja.
Most med izobraževanjem in poklicno dejavnostjo
Prvi del je bil namenjen glasbenikom. Premišljeno izbrana Simfonija št. 2 op. 21 Ludwiga van Beethovna je dijakom omogočila, da preizkusijo svoje glasbene potenciale na delu, ki zahteva ne samo tehnično izvedbo, ampak in predvsem njegovo interpretacijo. Omenjena praksa skupnega nastopanja učiteljev in dijakov se je pokazala kot naravna pot prenosa medgeneracijskega znanja. Pod taktirko dirigenta Slavka Magdića je naredila most med izobraževanjem in poklicno dejavnostjo. Za dijake je igranje skupaj s svojimi mentorji velik izziv in izjemna motivacija. Tudi profesorji čutijo veliko odgovornost, ker so v marsikaterem smislu vzorniki mladim glasbenikom in jih muziciranje v orkestru postavlja v nov položaj s svojimi učenci. Izpostavili bi koncertno mojstrico Lauro Calligaris, dijakinjo zaključnega letnika, ki je odlično opravila vlogo vodje orkestra, in tudi pohvale vsem, ker so se izjemno potrudili odigrati simfonijo, ki sodi v železni repertoar simfonične glasbe.
Drugi del koncerta je bil zaupan učencem in dijakom baletne šole. Program je bil prilagojen okolju, v katerem je bil izveden - pester in lahkoten, je pa temeljil na klasični plesni tehniki kot izhodišču za koreografske slike. Bogastvo karakternih plesov smo občudovali v ruskih, ukrajinskih in madžarskih plesih. Izraziti ritmi in dinamika gibanja omenjenih plesov so omogočili bodočim umetnikom, da se sprostijo in ustvarijo neposredni stik z gledalci. Točke Gigue in Rigaudon ter plesne strukture iz Mozartovega obdobja so pokazale eleganco gibanja, ki jo učenci in dijaki pridobivajo tekom šolanja v okviru starinskih plesov. Kolaž koreografij ni zaobšel klasičnega repertoarja in dijaki solisti so imeli priložnost zaplesati baletne variacije iz Labodjega jezera, Don Kihota in Paquite. Izrazita osvežitev je bila točka Charleston, kjer je učencem omogočeno, da z drugačnimi plesnimi gibi pridobivajo odrske izkušnje, saj jim je bil skozi sproščeno gibalno prezentacijo omogočen tesnejši stik s publiko (niso bili toliko obremenjeni s tehniko), kar je za njih vzgojna in dragocena izkušnja.
V sklepnem delu - poklon publiki so nastopajoči lahko improvizirali - je bilo videti, kako so mladi plesalci podirali steno odmaknjenosti od gledalcev in vsak je v okviru svojega umetniškega potenciala ustvarjal lasten plesni izraz. Želimo si, da bi bilo tovrstnih dogodkov čim več in da nam v bodoče ne bi bilo treba celiti ne kulture, ne baleta in ne sveta.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
