Drugajanje, mednarodni sodobni gledališki festival, ki ga ustvarjajo zavod Bunker v sodelovanju z ll. gimnazijo Maribor in s programom Nagib na oder pa tudi z drugimi partnerji – GT22, Moment, Narodni dom Maribor in Salon uporabnih umetnosti –, je letos v mestu že sedemnajstič zapored in z letošnjim programom tako išče intimno na presečišču lokalnega in globalnega. Producentka Alma R. Selimović pravi, da ostajajo zvesti samim sebi in programskim točkam, ki so jih zastavili ob nastanku festivala.
Še vztrajate pri programskem profilu sodobnega progresivnega gledališča in pripeljete predstave, ki bi jih sicer težko videli?
"Osnovna namera festivala se ni spremenila. S programom se skušamo držati vsega tega; da je mednaroden, čeprav ponujamo tudi slovenske predstave, so pa te nove ali pa še niso bile na odru v Mariboru ali pa gre za vrhunce sezone. Držimo se tudi tega, da program niso mladinske predstave, ampak so za odrasle. Programski princip pa ostaja - to je sodobna uprizoritvena umetnost, čeprav je bilo prva leta več sodobnega plesa, sedaj pa več gledališča.
Mladih ne smemo podceniti, zato morajo biti predstave komunikativne. Morajo imeti ali neko temo, o kateri predvidevamo, da mlade zanima, ali pa odprtost v formatu, ki ga bodo mladi lahko gledali. Tudi umetniki so izjemno presenečeni, kako dobro mladi gledajo predstave, kako se odzivajo in kaj vse vidijo. Boljša je predstava, zahtevnejša, bolj so angažirani, se potrudijo in investirajo v umetnost."
Sto petdeset ljudi je videlo torkovo predstavo Antigona. Predvidevam, da je večina od njih drugogimnazijcev, torej dijakov šole, kjer so pravzaprav začeli z Drugajanjem. Koga še nagovarjate?
"Če konkretno omeniva to predstavo Matije Ferlina, tam je bilo 80 dijakov II. gimnazije. Ferlin je lep primer nekega drugega sodelovanja. Bunker ni iz Maribora, zato delamo z lokalnimi partnerji, pri tej predstavi z Nagibom na oder, ki ima tudi svojo publiko, ta spremlja celo sezono. Trudimo se nagovarjati mnoge, ampak verjamemo v lokalne partnerje. Imamo vse več boljših, trajnih partnerstev, denimo tudi z Intimnim odrom ali GT22. Vse to bogati festival in prinaša občinstvo, ne samo gimnazijsko. Sedemnajst let je dolga doba, seveda, po drugi strani pa se vsa partnerstva gradijo počasi. Tudi Maribor se je vmes spremenil. Današnja kulturna krajina je neprimerljiva s tem, kar je bila včasih. Imamo mednarodni program v Narodnem domu, na Intimnem odru, tu je Borštnikovo srečanje, vse več je nevladnih organizacij. Danes nam je lažje."
Mlade moti, da jih kulturne inštitucije nagovarjajo kot mlade. Niso enovita ciljna skupina